Edina zaposlena romska policistka v Evropi

Krško - Televizijska voditeljica Manica Janežič Ambrožič je, ko je spoznala Natašo Brajdič iz Leskovca pri Krškem, zapisala, da »nosi v sebi in za sabo takšno zgodbo, da bi bila za roman ali film«. Kot kaže zdaj, bi se ta film ali roman končala s srečnim koncem.

Sedemindvajsetletna Nataša Brajdič je namreč Romkinja, ki se bo v kratkem poročila z Neromom, od prvega marca pa je zaposlena na novomeški policijski upravi.

Toda Natašo, ki je odraščala v romskem naselju Drnovo, so zaradi »ciganske« krvi, ki se pretaka v njenih žilah, vse življenje obsojali, dogajale so se ji krivice. V nekem intervju pred leti je dejala, da ji je bilo najhuje v prvem razredu osnovne šole, ko je obiskovala romski razred: »Razredničarki je pogosto zmanjkalo potrpežljivosti, pa je kakega otroka oklofutala ali zlasala – na primer udarila me je, ko sem čečkala po radirki. To je bil vsakdanjik – nič posebnega.«

Nataša je kljub temu končala osnovno šolo in se izobrazila za vzgojiteljico. Z namenom, da bi popravila krivice romskim otrokom, je začela delati kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu z romskimi malčki. Toda kmalu je ugotovila, da so jo zaposlili zaradi reklame.

Nataša, ki se je sicer tudi udeležila romskega izbora za mis, je obupala in odšla k babici v Švico ter delala kot natakarica. »Ampak rekla sem, da se ne dam, in se vrnila v Slovenijo!« Postala je aktivistka in borka za pravice Romov, vendar brez transparentov. Svoj boj namreč bije samo z dejanji. Tako je bila lani na Nizozemskem in na predavanjih je predstavljala romsko kulture, navade in običaje. Že od 16. leta je tudi dejavna v Zvezi Romov Slovenije, sodelovala je pri pripravi dveh priročnikov Romski jezik 1 in Romski jezik 2. Krški župan Franci Bogovič, ki je ustanovil svet za sobivanje z romsko etnično skupnostjo, je za predsednico imenoval prav njo. Za iskanje skupnega jezika med večinskim in manjšinskim narodom je Nataša storila veliko že lani, ko je kot predsednica romskega društva Romano čhavora v Krškem pripravila prvi romski večer, kjer so se za nekaj ur pozabile razlike, ki vladajo med narodi.

Mati mladega sina kljub vsem težavam ni nehala verjeti v izobraževalni sistem. Meni namreč, da bi naša država morala več storiti za izobraževanje Romov: »Veliko mladih Romov namreč nima motivacije. Pravijo, da še šolani Neromi ne dobijo službe, zato ne vidijo smisla v izobraževanju. Določene institucije bi morale skrbeti za mlade, da ko končajo službo, dobijo tudi zaposlitev.«

Več preberite v današnji izdaji Nedela