Tiskane izdaje
Jezersko – Edini v Sloveniji delujoči kamnolom lehnjaka na Jezerskem bodo zaprli. Čeprav koncesijska pogodba Marmorju Hotavlje omogoča še deset let pridobivanja, zaradi zmanjšanja zalog pripravljajo rudarski načrt opustitve. Že lani so pridobili dovoljenje za prenehanje izkoriščanja.
»V času trajanja koncesijske pogodbe do konca leta 2021 bomo sanacijsko odkopali še 500 kubičnih metrov,« je pojasnil Silvo Pivk, vodja razvojno-tehnične službe v podjetju Marmor Hotavlje. Kamnolom je njihovo podjetje kupilo leta 1981 od gozdnega gospodarstva, za pridobivanje lehnjaka so pridobili dovoljenje za izkoriščanje rudnine in uvedli sodobno tehnologijo pridobivanja z diamantno žico.
V prvem desetletju so vsako leto v pridobili od 100 do 200 kubičnih metrov, kar je v primerjavi z velikimi kamnolomi, kjer nalomijo tudi 20.000 kubičnih metrov, malo. »V preteklosti smo veliko lehnjaka izvozili, ker so ga potrebovali pri sanaciji stavb. Včasih so ga množično uporabljal, ker ga je lahko obdelovati. Pozneje so skoraj vse kamnolome lehnjaka, zaradi nahajališč pitne vode, zaprli,« je povedal Pivk.
Poudaril je, da bodo v desetih letih v vzhodnem delu kamnoloma do meje s skrilavcem uredili prikaz naravne geološke vrednote. Police v lehnjaku bodo ostale nezakrite, ozelenili bodo samo zgornjo brežino v jalovini. Skozi kamnolom bo urejena učna pot.
»Ohranili bomo tudi votlino, ki je nastala z odlaganjem okoli drevesnega debla. Pot bo na zgornjem zahodnem robu kamnoloma povezana z izvirom, kjer še vedno nastaja lehnjak, in kjer je zdaj razgledišče. V okviru predstavitve naravne vrednote in učne poti s pojasnjevalnimi tablami in geološkim profilom bo na osnovnem platoju manjša količna majhnih blokov in drobirja kot »brskališče« za obiskovalce in ljubitelje narave. V zaključni fazi sanacije bo sodeloval tudi zavoda za varstvo narave (ZRSVN),« je še pojasnil Silvo Pivk. Tadeja Šubic, svetovalka na kranjskem ZRSVN, je potrdila, da je njihov zavod dal naravovarstveno soglasje pri sanaciji kamnoloma v dolini Komatevre.
»Težava je v tem, da je pod lehnjakom neprepusten črn skrilavi glinovec, zaradi katerega se na meji med kamninama nabira voda. Zato je pred nekaj leti bilo pred kamnolomom in v njem več plazov, ki so razkrili glinovec. Ker je črn, je videti zelo grdo,« je povedala Tadeja Šubic in dodala, da je pred dobrim mesecem Marmor Hotavlje opozorila, da se v kamnolom izteka voda in jih pozvala, naj uredijo odvodnjavanje. Razmere res niso urejene, toda kamnolom, nad katerim se spremlja stanje plazovitosti, ni opuščen, je še poudarila.
