Edinstvena rožnovenska pot pod Dobrčo

Krožna pot, ki se začne pri baziliki na Brezjah, po novem opremljena z s smerokazi, pitnikoma, klopmi in straniščem.

Objavljeno
05. oktober 2012 13.15
Roznovenska pot
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Brezje pri Tržiču - V okviru projekta Odkrivamo skrite kotičke našega podeželja so se s krožno Rožnovensko potjo povezale vasice pod Dobrčo, ki imajo skupaj okoli 500 prebivalcev.

Nezahtevno dvanajstkilometrsko pot, ki se vije od Brezij oziroma bazilike Marije Pomagaj, je možno prehoditi v treh urah in pol, že zaradi svojega nastanka, pa je nekaj posebnega. Ko se je družina Zupan odločila obnoviti brv čez potok Strašnik, kjer je nekoč potekala enosmerna stara romarska pot, so mnogi pomislili na njeno oživitev.

Pot povezujejo štiri cerkve

Jana Grohar, zaposlena v sprejemni pisarni občine Tržič, pa je od župana Boruta Sajovica pred dobrima dvema letoma dobila nalogo, naj se kot domačinka z Brezij pri Tržiču česa domisli.

»V relacijah vasi in štirih točkah, ki v naravi predstavljajo štiri cerkve: bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, cerkev sv. Janeza Krstnika v Kovorju, cerkev svete Neže na Brezjah pri Tržiču, ki je posvečena Mariji Kraljici miru, in cerkev sv. Jakoba v Lešah, sem videla simboliko srca oziroma rožnega venca in to zamisel o poti, na kateri se združujejo naravne lepote z molitvijo rožnega venca, sem zaupala znancem in patru Leopoldu na Brezjah.

Patri so bili navdušeni, saj tako bazilika Marije Pomagaj, ki je že izhodišče tudi za Brezjansko pot miru, prva med 20 evropskimi bazilikami dobiva še rožnovensko pot!« Dodatno utemeljitev je podala raziskovalka Tita Porenta, ki je evidentirala kulturno dediščino in spomenike ob poti, prostovoljci pa so nato, potem ko so pridobili soglasja, markirali pot z belim krogcem, v katerem sta zelena srček in križec.

Z projekt so odšteli 23.000 evrov

Pred enim letom se je za organizacijo romanj že oblikovala skupina Prijatelji rožnovenske poti, ki deluje v okviru Društva Sveta Neža za ohranjanje kulture in razvoj kraja. V okviru 23.000 evrov vrednega projekta, ki se je zdaj formalno končuje in ga financirata občini Tržič in Radovljica, od tega naj bi dobili refundiranih 10.000 evrov iz EU, so ob poti namestili pitnika, smerokaze in nedavno še šest klopic ter stranišče.

»Odkar imam pred hišo klopico in oznako, da tu poteka žalostni del poti, je tu postalo pravo središče vasi,« je zadovoljen Marjan Ovsenek, ki se skupaj z ženo Marjeto usmerja v ekološko kmetovanje in je že navajen, da ob romanjih postreže popotnikom. Poleg opozoril na naravne znamenitosti in kulturno-zgodovinske vrednote območja je pot, ki večinoma poteka po nenaseljenih območjih, dobra priložnost za tukajšnje pridelovalce in razvoj podeželja, je prepričan tudi župan Sajovic in dodaja, da je to prvi primer take poti v Sloveniji, ki pa naj bi v bližnjih Sebenjah in Žiganji vasi kmalu dobila posnemovalce.