Ekologi brez meja bodo nadzirali delo inšpektorjev

Ekologi brez meja si prizadevajo za sistemske spremembe tako, da se odlaganje na divja odlagališča ne bi več izplačalo.

Objavljeno
20. julij 2011 20.47
Posodobljeno
21. julij 2011 09.15
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana – V Sloveniji je po oceni društva Ekologi brez meja približno 30.000 divjih odlagališč. Natančno število ni znano, ker niso vsa popisana, o tem ni niti nobene raziskave, je povedal Janez Matos. Društvo skrbi za doslej največji register divjih odlagališč, ki so ga oblikovali v lanski aprilski akciji Očistimo Slovenijo (register.ocistimo.si), ki ga bodo posodabljali vsako leto.

Divje odlagališče lahko prijavi vsak občan, vsa prijavljena pa bodo čistili prihodnje leto v okviru mednarodne akcije Očistimo svet od konca marca do jeseni 2012, v kateri bo sodelovalo več kot 40 držav. Slovenija bo imela vlogo prenašalke znanja in izkušenj v balkanske države, predvsem na Hrvaško, v Srbijo, Albanijo in na Kosovo pa tudi v Makedonijo, Romunijo in Bolgarijo, je dejal Janez Matos.

Letos ponovitve lanske zelo uspešne akcije ni bilo, ker menijo, da so lani dali zgled, vendar bi bilo ponavljanje teh akcij vsako leto napačen signal; problematiko divjih odlagališč mora sistematično začeti reševati država, ki te odgovornosti ne more prenašati na nevladne organizacije.

Ekologi brez meja si zato prizadevajo za sistemske spremembe tako, da se odlaganje odpadkov na divja odlagališča ne bo več izplačalo. Veliko premalo storilcev je kaznovanih. Ugotavljajo, da zakonodaja ni tako slaba, največji problem je preslab nadzor, še posebno nad odlaganjem gradbenih odpadkov. Zato bodo poleg ozaveščanja z akcijami nadzirali tudi inšpekcijske službe: »Nevladne organizacije in mediji lahko s spremljanjem dela inšpektorjev ter pohvalam dobrega in grajam slabega odigramo vlogo, ki je država ni sposobna.« Dogaja se tudi, da pri sanaciji nekaterih divjih odlagališč država prelaga odgovornost na občine in obratno.

Letos je divja odlagališča v vseh slovenskih občinah popisovalo 400 usposobljenih prostovoljcev, vendar jim čisto vseh v registru ni uspelo preveriti. Ekologi brez meja čakajo na primeren evropski razpis, da bi prostovoljcem, ki opravljajo zahtevno delo, lahko povrnili vsaj potne stroške. Ugotovili so, da so nekatere občine veliko naredile, drugje pa je problem še vedno velik. Večinoma so občine na tem področju veliko uspešnejše kot država, je povedal Matos.

Ljubljana namenja odpravi nelegalnih odlagališč veliko denarja, a so še vedno kritična nekatera območja na Ljubljanskem barju in ob Savi. V glavnem mestu je še vedno več kot 800 popisanih divjih odlagališč, tako kot povsod po Sloveniji pa je po Matosovih besedah na njih več kot polovica gradbenih odpadkov. Prevečkrat se dogaja, da obrtnik v svoji ceni obračuna tudi postavko za odvoz na deponijo in deponiranje, odpadke pa raje odvrže na črno odlagališče in ima tako čisti dobiček. Občani lahko to preprečimo tako, da od obrtnika, ki nam izda račun, zahtevamo potrdilo o odložitvi odpadkov na uradno deponijo. Kazni za odlaganje odpadkov na črno so visoke, od 10.000 do 100.000 evrov. Ko bodo inšpektorji kazni izrekli vsaj nekaj storilcem, se odlaganje na divja odlagališča ne bo več izplačalo, je opozoril Matos.