Ekonomija bi krčila zdravstvene pravice

Ljubljana – Če bi bil doktor ekonomije in profesor Maks Tajnikar minister za zdravje – pa ni –, bi povečal sredstva za zdravstvo s sedanjih devet na 11 odstotkov BDP, a ne iz javnih, ampak iz zasebnih sredstev. Bistveno bi skrčil zdravstvene pravice in uvedel zanje dodatno zavarovanje, sedanje dopolnilno pa odpravil, je dejal na včerajšnji okrogli mizi o nadgradnji zdravstvenega sistema v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Tajnikar je v svojem izvajanju omajal same temelje nadgradnje, kot sta jo zastavila minister Dorjan Marušič in premier Borut Pahor. »Nerealno je pričakovati povišanje prispevne stopnje. Proti temu bodo delodajalci, minister za finance, evropska komisija in OECD,« je našteval Tajnikar.

Potrebnih 90 milijonov evrov, kolikor jih potrebuje zdravstvo za odpravo sedanjih čakalnih vrst, mora dati zdravstvu po mnenju Tajnikarja državni proračun. »Veste, koliko smo dali za 'kaverno' šentviškega predora? Za ta denar bi lahko nakupili za 300 let obsevalnih naprav za onkološki inštitut,« je primerjal Tajnikar.

»V gradivu za nadgradjo zdravstva je premalo krčenja pravic,« je menila tudi Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev in predsednica upravnega odbora javne zdravstvene blagajne (ZZZS).

»Manj je treba dajati za bolniška nadomestila in za socialne pravice. Treba je uvesti participacijo za prvi obisk pri zdravniku in za zdravila. Ne strinjam se z zmanjševanjem sredstev iz žepa. Prepričana sem, da bo treba iz žepa dajati več. Zasebna dejavost je močno razvita in bo še bolj,« je dejala in izrazila »upanje, da bomo v upravnem odboru zdravstvene blagajne dosegli konsenz za večje krčenje pravic«.

Delodajalci 
za racionalizacijo zdravstva

Za delodajalce je po besedah Čerinove 80 odstotkov Marušičevega dokumeta sprejemljivega. Poleg že naštetega pričakujejo večjo racionalizacijo zdravstva. »Ogromno je slabe organizacije zaradi povprečnega menedžmenta, neracionalni smo, denar ne gre v pravo smer,« je pojasnila.

Tudi po besedah Tajnikarja je treba intenzivnost dela v zdravstvu povečati, delo je treba normirati (to je naloga ZZZS), zavodi morajo postati dobičkonosni, dobiček pa mora ostati v ustanovi. »Ne sme priti minister za finance Križanič in odnesti dobička v državni proračun,« je bil nazoren.

»V ukinitev 400 milijonov denarja iz naslova dopolnilnega zavarovanja, to je petina vseh zavarovalnih premij in 500 delovnih mest, minister za finance ne bo privolil,« se je na ministra za finance skliceval tudi Dušan Čebohin iz zavarovalnice Adriatic Slovenica, ki izvaja dopolnilna zavarovanja.

Na okrogli mizi – sodelovala sta tudi direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat in Dean Klančič, predsednik odbora zasebnih zdravnikov – so precej časa namenili predvideni reorganizaciji zdravstva. Minister za zdravje, ki dobro pozna zdravstveni sistem in meni, »da se te pomaranče ne da več kaj veliko stiskati«, je povedal, da poteka razprava o zdravstvu – tako kot ta – že vse zadnje desetletje, a da je zdaj preprosto treba nekaj premakniti.