Tiskane izdaje
Murska Sobota - Matilda Godina iz Dankovcev na Goričkem je prva lastnica zemljišč na trasi bodočega 2 x 110-kilovoltnega daljnovoda Murska Sobota-Mačkovci, ki je zato, ker sama z Elektrom Maribor ni hotela skleniti pogodbe o služnosti, dobila sklep sodišča o omejitvi lastninske pravice. Prisilo sodišča pričakujejo tudi drugi.
Boj za okolju in videzu doline Mačkovskega potoka bolj prijazno podzemno izvedbo daljnovoda, ki ga je že pred desetletjem proti Elektru Maribor začela v ta namen ustanovljena civilna iniciativa, je tako na prvi pogled izgubljen. Toda v civilni iniciativi napovedujejo pritožbe.
Za Arso Natura in krajinski park nista ovira
Po nekajletnem medsebojnem prepričevanju prebivalcev in elektra o prednostih in slabostih nad- in podzemne izvedbe daljnovoda je vlada pred dobrim letom sprejela dokončno različico državnega lokacijskega načrta (DLN) za daljnovod Murska Sobota–Mačkovci, ki po mnenju Martine Horvat iz civilne iniciative v nobeni točki ne upošteva njihovi pripomb in zahtev ter predvideva nadzemno gradnjo daljnovoda v dolžini slabih 14 kilometrov in podzemno kabelsko izvedbo zadnjih 750 metrov pri Mačkovcih.
Februarja letos je Arso izdal še okoljevarstveno soglasje, čeprav je dolina Mačkovskega potoka del krajinskega parka Goričko in v Naturi 2000. Na podlagi obojega je Elektro Maribor od lastnikov zemljišč, kjer bodo stali stebri daljnovoda oziroma nad katerimi bodo speljane žice, začel pridobivati soglasja o služnosti, a ker precejšen del lastnikov odločno nasprotuje nadzemnemu daljnovodu, z elektrom niso hoteli skleniti pogodb.
Gradnji nasprotuje več kot četrtina lastnikov zemljišč, zato je Elektro Maribor v skladu z zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice teh lastnikov predlagal murskosoboškemu okrožnemu sodišču.
Zbirajo denar za pritožbe
Prvi sodni sklep o omejitvi lastninske pravice in o tem, da je Elektro odškodnino za služnost deponiral na sodišču, je zdaj dobila več kot 70-letna Matilda Godina, v prihodnjih dneh jih pričakujejo še drugi uporni Goričanci.
Ker je teh precej, taksa za pritožbo na posamezni sklep pa je 400 evrov, so se v civilni iniciativi odločili, da se ne bodo pritožili vsi, ampak bo iniciativa zbrala denar za dva ali tri posameznike in jim pomagala pri pritožbah do najvišje instance, pravi Martina Horvat in poudarja, da ljudje ob trasi bodočega daljnovoda ne nasprotujejo gradnji, vztrajajo pa pri vkopu kablov v zemljo, ker so prepričani, da je takšna izvedba tako okoljsko kot estetsko veliko primernejša za območje krajinskega parka Goričko in območje Nature 2000.
Na Elektro Maribor znova ponavljajo, da je nadzemni daljnovod manjši gradbeni poseg v okolje in prostor, da je elektromagnetno sevanje zaradi velike oddaljenosti žic od tal manjše, da sta tehnična izvedba in vzdrževanje enostavnejša, da so stroški gradnje 5,7-krat nižji in da je življenjska doba nadzemne izvedbe tudi do dvakrat daljša od podzemnega kablovoda. Nameravajo pridobiti služnost za vsa zemljišča na trasi in predvidoma v začetku prihodnjega leta začeti gradnjo.
Eles s sodno prisilo tudi v občinah Ljutomer in Ormož
S podobnim odnosom države do državljanov se srečujejo tudi prebivalci krajev, skozi katere je načrtovan tranzitni daljnovod od madžarske meje pri Pincah proti Cirkovcam. Tudi tam Eles ni upošteval zahtev prebivalcev v ljutomerski in ormoški občini, ki poleg dveh obstoječih daljnovodov nad glave nočejo še tretjega in zato zahtevajo spremembo trase.
Vlada je že sprejela državni lokacijski načrt, predstavniki Elesa pa bodo na terenu kmalu poskušali pridobiti služnosti. Ker tamkajšnja civilna iniciativa nasprotuje že določeni trasi in se krajani s služnostjo ne bodo strinjali, lahko tudi ti pričakujejo sodno prisilo.
