En interes, dve rešitvi

Vzajemna ni odstopila niti za las. Sredina skupščina se je, podprta z mnenjem nadzornega sveta družbe, požvižgala na vse dosedanje odločitve državnih institucij in državnega zbora. Sprejela je sklep o začetku lastninjenja. Po mnenju državnega zbora divje privatizacije, ki bo povzročila krajo desetletja.

Pravzaprav politika nikoli doslej ni bila tako enotna kot prav pri Vzajemni. Poslanci, ki zastopajo 90 odstotkov volivcev, so se minuli teden soglasno izrekli proti lastninjenju Vzajemne brez posebnega zakona. Zato, da bi obvarovali zavarovance. Proti takšnemu lastninjenju se je izrekla tudi vlada in nazadnje še njen predsednik Janez Janša. Naj Vzajemna ostane to, za kar je bila ustanovljena, je dejal v ponedeljek.

Tudi sklep skupščine Vzajemne naj bi zavaroval interes teh istih zavarovancev. Naš interes. En interes in dve povsem različni rešitvi. Na eni strani medsebojna pomoč, na drugi borzno trgovanje. Kdo je verodostojnejši? Celotna vlada, poenotena z levimi in desnimi poslanci, ali Marko Jaklič, Branko Pavlin in trideset menedžerjev? In kdo bo močnejši?

Do trenutka, ko bo Vzajemna prišla na borzo, jo bo Jaklič varoval pred neljubimi prevzemi, je obljubil Pavlin. Niti z besedico ni omenil številnih še nedokončanih postopkov pred ustavnim in vrhovnim sodiščem ter kriminalisti, v katerih je prav Jaklič osrednja oseba. Kot bi volk varoval ovce.

Je Vzajemna ogrožena? Morda, saj trditev, da je delniška družba edina oblika, v kateri bo Vzajemna napredovala, lahko skriva tudi napoved, da jo bodo v dokaz svoje daljnovidnosti namerno finančno slabili. Prisluhnimo akterjem: že zdaj je nujna dokapitalizacija.

Bitka, v katero drsimo, bo dolga, vroča in tudi draga. Požirala bo zdravstveni denar, ki ga nasploh in vedno primanjkuje. Ljudje zato po nepotrebnem umirajo. Predvsem zato bi bilo treba plenjenje Vzajemne čim prej ustaviti. Rešitev je preprosta in hitra, a boleča. Predlagal jo je že prejšnji minister za zdravje. Ukinimo dopolnilno zavarovanje in problema Vzajemne ne bo več.

V tem primeru bi morali zmanjšati tudi zdravstvene pravice. Smo pripravljeni?

Preberite v tiskani izdaji Dela