Tiskane izdaje
Razlogov za takšen rezultat pogovorov in tako previdno Pahorjevo izjavo, po kateri ni niti želel odgovarjati na novinarska vprašanja, je nedvomno več. Prvi je, da prepričljivejšega zadovoljstva slovenske strani nad zadnjim Rehnovim predlogom ni. Ali točneje, da je besedilo, iz katerega so sicer v javnost pricurljali le posamezni delčki, napisano tako, da ga je mogoče različno razumeti. Da torej - sodeč po izjavah prvakov strank - dopušča tako razlago, da se bosta meja na kopnem in na morju ter stik slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem reševala skupaj, pa tudi razlago, da se bosta reševala ločeno. Da dopušča razlago, da bo tribunal sicer upošteval načelo pravičnosti, vendar to ni nikjer izrecno navedeno.
Prav tako slovenska stran ne more biti zadovoljna s predvideno možnostjo za umik blokade hrvaških pristopnih pogajanj še pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži v parlamentih, pa s predlagano sestavo arbitražnega tribunala ... Ne kaže tudi pozabiti, da je parlament pred kratkim - kot odgovor na napovedi o možnem sodelovanju ljudske stranke pri pobudi za referendum o vstopu Hrvaške v Nato - sprejel precej jasen in samoomejujoč sklep o zaščiti slovenskih interesov, na nedopustnost odstopanja od tega sklepa pa SLS vztrajno opozarja.
Razlage, ali in koliko Rehnov predlog sploh še dopušča dodatne predloge obeh držav ali pa gre za ponudbo vzemi ali pusti, so različne. A tudi če pripombe dopušča, je dejstvo, da jih bosta posredovali tako Slovenija kot Hrvaška in da v vsakem primeru kaj več kot (diplomatsko širok) kompromis, ki nobene strani ne bo (povsem) zadovoljil, ni mogoče pričakovati.
Iz sredine tiskane izdaje Dela.
