Ena ladjica ne bo prinesla turističnega razcveta

Celje – Lesenih koč ob Šmartinskem jezeru, v katerih je podjetje Eventplus skrbelo za zabavo otrok in ponujalo različna okrepčila, ni več, so pa nova igrala. Ob jezeru ostaja skromna ponudba, čeprav je pred štirimi leti, ko je bil za to območje sprejet državni prostorski načrt, kazalo, da bo območje turistično vzcvetelo. Občina upa na pomoč zasebnega kapitala.

Eventplus se je s Šmartinskega jezera umaknil zaradi nekooperativnega odnosa Mestne občine Celje (MOC), ki pa je sporočila, da so se njihove poti razšle zaradi kršitev zakupne pogodbe. Z MOC so sporočili, da bo gostinsko dejavnost na tem mestu nadaljeval Celjski mladinski center. Z občine so dodali, da se s Šmartinskim jezerom ukvarja Zavod Celeia Celje, ki ima del tega območja tudi v najemu. Z Zavoda Celeia pa so sporočili, da ves čas promovirajo Šmartinsko jezero in vse delujoče ponudnike ob njem in da se z jezera ne umikajo.

Ne glede na sporočila z občine in zavoda pa ob jezeru ostaja le še Čolnarna Muzelj, turistična ladjica in zorbing (kotaljenje v žogah). Vsi, ki delujejo ob jezeru, pojasnjujejo, da je preživetje tam skoraj nemogoče. Deloma so odvisni od vremena, ključna težava pa je, ker ni pravega zanimanja občine in zavoda za dogajanje ob jezeru. Na to je opozorila tudi Zvezda G. Novljan iz Eventplusa: »V treh letih smo bili na jezeru 660 dni. Z občine oziroma zavoda pa so prišli le, ko so svojim partnerjem razkazovali uspešnost javno-zasebnega partnerstva ali ko je bila potrebna kulisa za snemanje kakšnega prispevka in je bilo treba brezplačno pogostiti gostujoče akterje. Potem so nam pa razlagali, kaj vse bi morali imeti, da bi bilo več obiskovalcev.«

Strategija – kaj je to?

Novljanova je povedala, da so v podjetju verjeli v Zelen' dol, kot se je imenovala njihova »vasica« ob Šmartinskem jezeru. Zato so tudi vztrajali, čeprav niso niti en mesec poslovali pozitivno, ker obiskovalcev ni bilo. Robert Stepišnik, ki je na jezeru s svojo turistično ladjico že 18 let, je prepričan, da je težava pri oglaševanju jezera: »Pristojni ta del Celja oglašujejo, da naj pridejo sem ljudje na brezplačno preživljanje prostega časa v naravi. Tudi sam sem imel tortice na ladji pa ribe in drugo kulinarično ponudbo. Pa če je premalo povpraševanja. Turistov, ki bi prišli sem z avtobusi pa tako in tako ne more biti, če avtobusa ne moreš nikamor parkirati.«

Podobno je razložila Novljanova, ki je dodala, da bi Šmartinsko jezero morali oglaševati širše: »Celjani ga tako in tako poznajo. Saj niti Bled ne bi preživel samo od Blejcev. Ves čas smo se tako borili za usmerjevalne table, ampak občina za ponudnike na Šmartinskem jezeru nima posluha.«

Občina je zgodbo z Eventplusom končala, v sporu so tudi s Stepišnikom. Če bo tudi on pospravil ladjico, bo ostala le Čolnarna Muzelj, kjer večino prometa naredijo s praznovanji zaključenih družb. Boštjan Muzelj je povedal, da se nekateri gosti vračajo, da pa je velika težava, ker je na celotnem jezeru le eno javno stranišče. Ljudje, ki pridejo, imajo večinoma vse s sabo, za seboj pa večkrat pustijo razdejanje.

Načrti so bili veliki

Šmartinsko jezero je na pobudo MOC kot potencialni turistični biser prepoznala vlada, ko je bil julija 2010 sprejet državni prostorski načrt za to območje. Načrt predvideva gradnjo počitniškega centra z apartmajskimi hišami in manjšim hotelom, prireditveno-rekreacijski center, javno naravno kopališče in dobrih 105 hektarov veliko igrišče za golf. Večina teh načrtov je bila prepuščena zasebni iniciativi in zasebnemu denarju, ki ga do danes na jezero ni bilo.

MOC je medtem zgradila pešpoti in poti za kolesarje ter pontonski most. Naravno kopališče ostaja občinska zaveza za v prihodnje, ko bo proračun dopuščal, so sporočili: »Veseli bomo tudi vsake pobude za javno-zasebno partnerstvo. Za preostale ureditve pa upamo na zasebne investitorje.«

Novljanova je že bila eden tistih zasebnih investitorjev. Koče, ki so stale v Zelen' dolu, je Eventplus kupil sam. Čeprav so delali na občinskem zemljišču in za večjo prepoznavnost jezera, prave komunikacije ni bilo, je povedala Novljanova: »Bilo je veliko ignorance. Od nas so zahtevali, da imamo gostinsko ponudbo, pa niso poskrbeli niti za odtok, kaj šele za sanitarije. Na koncu se je pokazalo, da bi morale koče stati tam, kjer so še danes velika drevesa, čeprav smo pol leta spraševali, kam naj jih postavimo.«

Podobno je poudarja Stepišnik, ki se spominja, da je bilo pred 18 leti, ko je prišel na jezero, mišljeno, da bo to destinacija, kamor bodo na ogled pripeljali avtobuse gostov. »Kako naj peljem z ladjico za cel avtobus starejših žensk, ki sploh ne morejo priti do sem, ker ni urejenega dostopa?« se sprašuje Stepišnik. Veliko težavo imajo tudi mamice z vozički, saj se sicer lepa in dovolj široka sprehajalna pot do jezera konča z več kot 50 stopnicami.

Štimungfesta ne bo

Medtem ko imajo ponudniki tik ob jezeru veliko težav, se je dobro znašla Tina Turnšek, ki je pred petimi leti odprla Pušn' šank pr' Tini. Imela je srečo, ker so prav takrat začeli urejati pot do jezera, njen šank pa je ob poti. Turnškova je povedala, da je delala od jutra do večera in tako je še danes, zaprto imajo samo na božič.

Šank Turnškove ni bil del državnega prostorskega načrta. Kljub temu prav njen uspeh večkrat slišimo kot primer, da se na Šmartinskem jezeru vendarle da preživeti. Je pa res, da so na mestu, kjer stoji šank, že nekaj let govedorejske igre (prav jutri bodo spet), ki so zelo obiskane, družina Turnšek pa je zelo znana. Na roko ji je šel tudi Štimungfest, ki ga je Zavod Celeia kot promocijo Šmartinskega jezera pripravil trikrat prav na travniku pod šankom. Toliko stran od Šmartinskega jezera, da ga obiskovalci prireditve sploh niso videli. Gostinska ponudba pa prav tako ni bila z jezera. V letošnjem letu Štimungfesta ne bodo izvedli.