Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav v Sloveniji letno zavržemo prek 50 ton zdravil, pri nas ni mogoče kupiti le toliko tablet proti malariji, kot jih potrebujete, ampak so popotniki pogosto prisiljeni v nakup presežnih tablet, ki so povrh vsega še izjemno drage. Gre res za medicinsko nujnost ali za podpiranje farmacevtske industrije?
Ambulante za potnike tistim, ki potujejo na malarična območja, za zaščito med drugim svetujejo uživanje tablet proti malariji. Po uradni medicinski doktrini teh tablet ni mogoče uživati poljubno, ampak jih je treba piti natačno število dni pred odhodom v malarično območje, v času bivanja na tej destinaciji in določeno število dni po odhodu iz tega območja. Na Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) je zato bilo nekdaj mogoče kupiti natančo število potrebnih tablet, zdaj pa je že nekaj časa mogoče kupiti le še celo škatlo tablet.
Antimalarike je pri nas mogoče kupiti le na ZZV, izjema so tablete malarone, ki so v lekarnah dosegljive na plačljiv beli recept. Za zaščito pred malarijo na zavodu za varovanje zdravja najpogosteje svetujejo tablete Lariam in Malarone. Škatla prvega, v kateri je osem tablet, stane 35 evrov, za škatlo drugih z 12 tabletami je treba odšteti kar 55 evrov. Če popotnik torej potrebuje le eno samo dodatno tableto, mora zanjo odšteti 35 oziroma 55 evrov, pri čemer mu bo ostalo odvečnih 7 oziroma 11 tablet. Povedano drugače: Popotnik, ki na malaričnem območju na primer preživi 17 dni mora plačati tri škatlice Malaroneja, torej 36 tablet, čeprav jih bo porabil le 25.
Poseg v škatlo ni dovoljen
Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) odgovarjajo, da v Sloveniji v skladu z dobrimi praksami poseg v škatlo zdravil ni dovoljen. »Pakiranje oziroma prepakiravanje zdravil je del proizvodnega procesa, ki ga lahko opravljajo le proizvajalci zdravil oziroma imetniki dovoljenj za proizvodnjo zdravil. Dovoljenja izda organ pristojen za zdravila – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP),« so nas podučili.
Na JAZMP pojasnjujejo, da je poslovni model distribucije zdravil pri nas urejen po evropskem modelu in sicer tako, da so v prometu na debelo in v prometu na drobno lahko le zdravila v originalni ovojnini proizvajalca: »Ovojnina zdravila je določena v okviru pravnega statusa zdravila, na podlagi katerega je to v prometu. Vsaka strokovna manipulacija zdravila (npr. poseg v zunanjo ali notranjo ovojnino zdravila, delitev pretisnih omotov, iztiskanje posameznih tablet ali kapsul iz omotov, izvzetje posameznih enot iz vial) pred izdajo zdravila končnemu uporabniku pomeni spremembo pravnega statusa izdelka, med drugim tudi spremembo nosilca odgovornosti za kakovost, varnost in učinkovitost izdelka.« Pojasnjujejo še, da je poseg v originalno zdravilo dovoljen le, kadar gre za etično upravičeno farmacevtsko manipulacijo zdravil, npr. pri lekarniški pripravi, ambulante za potnike, pa da niso organizirane za to.
V JAZMP še menijo, da je odobrena velikost pakiranja Malarone je skladna z navodili glede odmerjanja in uporabe zdravila bodisi v primeru preprečevanja malarije ali že v fazi zdravljenja, čeprav zgornji izračun kaže, da temu ni tako.
Prodaja prek spleta
Popotniki tako zaradi visokih cen antimalarike pogosto kupujejo oziroma prodajajo prek spleta. To pa v obeh zavodih odsvetujejo. »To ni primerno, ker nikoli ne veste, kje je popotnik tablete kupil, koliko časa jih je imel na neprimerni temperaturi, vlagi itd,,« pravi specializirana epidemiloginja Ondina Jordan Markočič. Tudi na IVZ opozarjajo, da mora antimalarike predpisati zdravnik: »Pri nakupu prek spletnih forumov kakovost zdravil ni zagotovljena, nad kakovostjo zdravil ni nobenega nadzora, ponudba ponaredkov zdravil na spletu pa je vedno večja.«
In kaj naj torej popotniki storijo s presežkom tablet proti malariji, ki so jih drago plačali? Kot je razumeti pristojne zavode, naj jih zavržejo. »Ostanki zdravil (tudi antimalariki) so nevarni odpadki, ki jih lahko predamo v lekarnah, zbirnih centrih za odpadke ali ob kampanjah zbiranja nevarnih odpadkov,« svetujejo na IVZ.
