Ena zadnjih oaz na ptičji selitveni poti

S sodobno infrastrukturo hočejo rezervat Škocjanski zatok približati obiskovalcem. V 15 letih pridobili 110 vrst ptic.

Objavljeno
09. oktober 2014 01.19
Škocjanski zatok - objekti
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – »Škocjanski zatok je ena zadnjih oaz na jadranski selitveni poti. Južneje čakajo ptice večinoma puške. Tukaj bomo zgradili enega najsodobnejših naravnih rezervatov v državi,« je ob včerajšnji napovedi gradnje dolgo pričakovanih objektov v naravnem rezervatu pred Koprom povedal Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji, kjer so dolga leta odlagali odpadke vseh vrst. Zato so ga leta 1998 razglasili za naravni rezervat in je bil kasneje uvrščen v območje Natura 2000. Leta 1999 so zatok s koncesijsko pogodbo oddali v upravljanje DOPPS, ki je s pomočjo evropskih sredstev iz programa Life pred sedmimi leti opravil sanacijo in renaturacijo degradiranega območja.

»Obnova degradiranega zavarovanega območja je pilotni projekt, na katerega je Slovenija lahko zelo ponosna,« je včeraj povedala Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Iz zatoka so izkopali 250.000 kubičnih metrov odpadkov in blata, iz 40.000 kubikov tega materiala so uredili 20 hektarov novih habitatov, poleg tega pa še 13 hektarov vlažnih travnikov in 13 hektarov odprtih vodnih površin ter krožno pot z opazovališči. Zatok je vse bolj priljubljen cilj in po ocenah Nataše Šalaja, vodje naravnega rezervata, imajo več kot 20.000 obiskov na leto, od tega do 3000 v vodenih skupinah. Nekateri prihajajo sem opazovat živali in rastline, drugi iščejo mir in rekreacijo. »Ko smo pred 15 leti prejeli rezervat v upravljanje, smo našteli 130 vrst ptic, zdaj jih je že več kot 240 vrst, pa tudi drugih živalskih in rastlinskih vrst,« je poudaril Denac.

Eno leto zaprt za obiskovalce

Projekte za infrastrukturo so v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar izdelali že pred devetimi leti, a se je potem veliko stvari zapletlo. Zdaj so na javnem razpisu za izvajalca del izbrali podjetje Adriaing iz Kopra. Zgradili bodo informacijski in sprejemni center z barom in trgovinico ter pisarne za upravljavce parka, parkirišče in igrišče, hlev z oboro, novo osrednjo opazovalnico v obliki okroglega gnezda, ki bo segal tudi pod vodno gladino. Poleg tega bodo obnovili sedanja štiri opazovališča in zgradili tri nova. Naložba je vredna 3,37 milijona evrov, pri čemer bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,35 milijona evrov. Novi objekti bodo dokončno predan namenu čez približno eno leto, do takrat bo naravni rezervat zaprt za obiskovalce. Vstopnine v park ne bo, posebni paketi vodenja za skupine pa bodo plačljivi in bodo vključevali širši informativni in izobraževalni program. Celoten park bo pod videonadzorom, zato bodo na območje spet vrnili kamarške konje, ki so jih umaknili pred dobrim letom, ko jih je brutalno napadel domačin. Nataša Šalaja je povedala, da jim konji in istrski boškarini pomagajo upravljati park, ker skrbijo za travo in teren. V del parka bo vhod samo z ene strani, v drugega pa bo mogoče priti na sprehod iz Kopra. Zatok bo zaživel tudi kot učilnica v naravi s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, pravijo upravljavci.