Enaka obravnava vseh v verigi

Prevzemanje zahtevnega resorja, v katerem je poldrugo leto spretno in brez velikih pretresov krmaril odhajajoči Iztok Jarc, bodo zaznamovali spremenjene razmere na svetovnem in evropskem surovinskem trgu, zasuk v prehranski strategiji s poudarjeno skrbjo za varno hrano ter krepitvijo samooskrbe in oskrbe na lokalni, regionalni ravni, pa tudi z reševanjem problemov v živinoreji in z njo povezani prehranski industriji.

Za Borisa Ježa, sekretarja gospodarsko interesnega združenja (GIZ) Meso in izdelki in začasnega vršilca dolžnosti direktorja agroživilske zbornice pri GZS, je bistveno, da bo novi minister razumel pomembnost enake obravnave živilskega sektorja s primarno, kmetijsko pridelavo. »Enkrat pač moramo dojeti, da je to neločljivo povezana veriga.« Ta sektor je bil doslej v glavnem zapostavljen, čeprav jim je, kot je dejal, odhajajoči minister znal prisluhniti. Žal mu je, ker mu v vladi ni uspelo z zakonom o promociji. Veliko je že zamujeno, vendar upa, da bo novi minister kljub vsemu kot eno prioritetnih nalog speljal tudi to. »Ministrstvo je kot podjetje, ki ga je treba voditi uravnoteženo, če hočeš, da dela dobro. Prepoznavnost slovenskega blaga je v svetu še majhna, zato bi bilo v tej krizi še toliko pomembnejše, da država pomaga in investira v to prepoznavnost.« O Pogačniku pravi, da je med profesorji zagotovo eden boljših menedžerjev, ker zna poskrbeti za denar, po tej plati se je izkazal, ko je šlo za veterinarsko fakulteto in tudi za nacionalni veterinarski inštitut pod njeno streho. »Toda v vlogi, ki jo prevzema, si ne želimo, da bi pod krinko višje stopnje prehranske varnosti še bolj obremenjeval živilska podjetja. Prav je, da imamo visoke standarde, toda ne višjih, kot jih ima naša konkurenca, saj nas to drago stane,« pravi Jež, prepričan, da tudi Janez Hribar, ki so ga omenjali kot kandidata za ministra v tem resorju, ne bi bil slaba izbira.

Po besedah Slavka Švende, veterinarja z dolgoletnim stažem in enega redkih v teh krogih, ki se še upajo javno izpostavljati, je Pogačnik »človek, ki ima zelo rad oblast in je bil vedno na oblasti«. Potrdil je, da si v veterinarskih krogih uradno nihče ne upa in ne sme reči nič kritičnega o njegovem delu in delu njegovih kadrov na veterinarski upravi, da bi se izognili maščevanju, ki so ga na svoji koži občutili strokovnjaki (tudi s fakultete, katere dekan je od leta 1990).

Za nekdanjega kmetijskega ministra in zdaj predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cirila Smrkolja je Pogačnik kar pravi za to mesto, »saj je bil minister, čeprav kratek čas, ko je bilo sklenjeno poglavje za obdobje kmetijske reforme 2007-2013, in zato to področje pozna«. V zbornici pričakujejo, da bo za kmetijstvo pridobil še dodatna sredstva in da se subvencijska plačila za tekoče leto ne bodo več prenašala v naslednje leto. Pa tudi, da se bo lotil reševanja krize v živinoreji, ki ji brez državne pomoči ne kaže dobro. Smrkolj je prepričan, da bi novi minister zaradi obsega del potreboval dva državna sekretarja, zato bi si moral izboriti spremembo zakona o vladi, prav tako pa bi moral nadaljevati aktivnosti za sprejetje zakona o promociji, »ker bo brez tega prodaja še bolj pešala«.