Stroški korupcije pri javnem naročanju so v Sloveniji po nekaterih ocenah že dosegli »magično« milijardo evrov; javna naročila so preplačana za četrtino, v Evropi so ti stroški celo petkrat višji, zaradi česar je EU sklenila poostriti nadzor nad projekti, financiranimi s kohezijskim oziroma evropskim denarjem. Energetska sanacija SBT je ena od enajstih projektov v Evropi, pri nas pa prva, nadzorovana prek pakta integritete, ki so ga sklenili SBT, Transparency International (TI) in na razpisu izbrani ponudnik del Rudis Trbovlje.
Opazovalci pripravljajo tretje poročilo
V TI so dve od petih poročil o sanaciji v trboveljski bolnišnici že pripravili. Sebastijan Peterka, vodja pakta integritete, glede na dosedanje ugotovitve iz poročil o pripravi in razpisu javnega naročila ocenjuje, da je energetska sanacija v SBT »dobro voden projekt, sodelovanje pa po začetnih modifikacijah korektno«: »Šele ko bomo zaključili drug podoben projekt, energetsko sanacijo novomeške bolnišnice, bomo dobili ustrezno primerjavo. Zgolj en primer še ni dovolj širok vzorec za zanesljivo oceno izvedbe projekta.«
Novi rentgen
V SBT so danes uradno namenu predali tudi rentgensko napravo, s katero lahko edini od Ljubljane do Celja opravljajo tudi diaskopske preiskave. Investicija je vredna skoraj pol milijona evrov, dobrih 400 tisočakov je primaknilo ministrstvo za zdravje.
V SBT so danes uradno namenu predali tudi rentgensko napravo, s katero lahko edini od Ljubljane do Celja opravljajo tudi diaskopske preiskave. Investicija je vredna skoraj pol milijona evrov, dobrih 400 tisočakov je primaknilo ministrstvo za zdravje.
Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za energetsko sanacijo trboveljske bolnišnice pade v oktober 2017, iz njega pa je jasno, da bo javno naročanje izvedeno po tako imenovanem odprtem postopku, da bodo sanirali tri stavbe – upravno in staro pediatrijo –, ocenjena vrednost naročila pa skupaj z DDV znaša 2,2 milijona evrov. Brez manjših trenj med naročnikom, ministrstvom za zdravje in TI ni šlo. Prvi, denimo, ni bil vedno pripravljen pojasnjevati zadev drugemu, na vprašanje, kako bo spremljal enega od ciljev v postopku, to je izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev zaposlenih in pacientov, pa je navedel, da bo ta cilj dosežen »sam po sebi«. Zato so se v TI odločili, da te pogoje sami »izmerijo« z vprašalnikom, v poročilo pa zapisali, da tega ne morejo ravno šteti kot primer dobre prakse …
Pričakujejo polovico manj porabe energentov
Tretje poročilo o izboru izvajalca bo po Peterkovi napovedi nared predvidoma v mesecu dni, četrto, o izvedbi JN v prvih mesecih 2020, zadnje pa sredi prihodnjega leta, ko bo mogoče precej natančno reči, kolikšna je bila stopnja prihrankov in kakšen vpliv imajo spremembe na »notranje okolje«, od zaposlenih do pacientov.
V perspektivi 2007–2013 je bilo v Sloveniji iz kohezijskega sklada sicer na voljo 4,1 milijarde evrov; z njimi so sofinancirali več kot 5000 projektov, med njimi so energetske sanacije stavb v samem vrhu. Bolnišnice so namreč največje porabnice energije v javnem sektorju, povprečni prihranek po energetskih obnovah pa naj bi bil do 50-odstoten.