Eno jabolko v 24 urah

Preden prebežniki pridejo v nastanitvene centre, so tudi dan ali več brez hrane.

Objavljeno
21. oktober 2015 22.33
Begunci na mejnem mostu v Gornji Radgoni - prva skupina
Špela Kuralt, J. P., F. M., J. Z.
Špela Kuralt, J. P., F. M., J. Z.
Imeno, Gornja Radgona, Središče ob Dravi, Posavje – »Na avtobus čakamo že osem ur. Po treh urah so nam prinesli topel čaj,« je povedal sirski begunec v Imenem pred dvema dnevoma, ki razen jabolka ni v 24 urah ničesar zaužil. Še manj hrane je bilo danes v Paradižu v občini Cirkulane.

Zgodbe ob zeleni meji so skoraj identične. Kjer prihod beguncev ni bil predviden, ni ničesar pripravljenega, ljudje čakajo ure in ure prezebli in lačni. Večina teh manjših prehodov nima ne tekoče vode ne stranišč. V Paradižu je civilna zaščita pozvala domačine, da so jim prinesli hrano in oblačila, po več urah so beguncem lahko pripravili le topel čaj. Podobna zgodba je bila dan prej v Imenem, kjer so vsi, skupaj s tamkajšnjimi policisti in lokalno oblastjo, pričakovali, da bodo avtobusi, ki bodo begunce odpeljali v registracijske centre, prišli v najkasneje eni uri. Ko jih še po nekaj urah ni bilo, so prostovoljke Rdečega križa skuhale čaj, pripeljale jabolka in vodo, potem pa same kupile tudi kruh. Strokovna delavka RK Šmarje pri Jelšah Mirjana Zoretič je povedala, da so prvega dne dobili konzerve šele, ko so begunci iz Imenega že odšli: »Včeraj smo bili na prihod bolje pripravljeni, na pomoč nam je priskočil Karitas, danes pa bomo dobili novo pošiljko hrane.«

Humanitarci: Na vseh prehodih ne moremo biti

Na težave z dostopom je opozoril generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat: »Na zeleno mejo ne moremo brez soglasja policije. Prav tako na vseh mejnih prehodih ne moremo biti.« Karitas poziva ljudi, naj se pridružijo prostovoljcem. Na terenu v Posavju so tudi Adrini prostovoljci, je povedala Simona Potočar: »Več kombijev s hrano je na terenu. S prevozi nam pomaga tudi civilna zaščita in prostovoljci s prikolicami. Smo pa skoraj vse razdelili.« Vse organizacije pozivajo ljudi za pomoč v hrani pa tudi oblačilih, obutvi, odejah.

Medtem ko je v nastanitvenih centrih dobro poskrbljeno, eden izmed iraških beguncev je celo dejal, da je radgonski najboljši na vsej poti, pa je na terenu še veliko težav. Čakanje na mrazu ob pičli hrani ali pa še tej ne je težko, še posebno za otroke. »Razmere ob meji ureja policija. Nerodno pa je, ker begunci ne vstopajo na mestih, kjer je predvideno, tam, kjer ima civilna zaščita že vse pripravljeno. Tam ne bi bili lačni,« je povedal vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf.