Tiskane izdaje
Ljubljana/Zagreb – Hrvaška vlada je v začetku januarja zagrebški Ini s spremenjenim odlokom iz leta 2002 podaljšala koncesijo za iskanje nafte in plina v severnih predelih Jadrana, z določitvijo nekaterih skrajnih »geografskih« točk (A) tega početja pa je morala vnaprej računati na močan odpor sosednje Slovenije. S tem ni samo posegla v območje raziskovanja morskega dna, ampak znova tudi prejudicirala razmejitev med državama na morju, kar je v nasprotju z dogovori, da se bosta državi izogibali konfliktom.
Z omenjanjem točke A je namreč segla na zelo spolzek teren, saj govori o še nedoločeni meddržavni meji na morju kot v bistvu že določeni, s tem pa po nekaterih ugotovitvah poskuša prejudicirati izhod prihodnjih pogajanj. Naš zagrebški dopisnik je po tistem zapisal, da je hrvaška oblast s tem po navideznem zatišju izkopala bojno sekiro. Uredništvu Dela je uspelo dobiti ključno dokumentacijo na tem področju, poleg nekaterih diplomatskih not obeh strani tudi več zemljevidov, ki jih ob tej priložnosti objavljamo.
Povzeto na kratko: v suhem politično-geografskem jeziku, ki večino odloka znova opredeljuje z geografskimi širinami in dolžinami, je zajeto 9819 kvadratnih kilometrov t. i. raziskovane površine, drugače pa to po hrvaškem odloku pomeni hrvaški epikontinentalni pas in dele istrske županije, primorsko-goranske županije in zadarske županije. Območje posebej omejuje tudi tako imenovana obalna linija med točkama A in B, ki je za slovenske poglede sporna. Novi odlok namreč v tem delu prinaša bistveno novost, saj točko A v tem primeru ne določa več njena običajna geografska oznaka, temveč »predstavlja sečišče državne meje republike Slovenije in obalne linije«. V omenjenem odloku pa seveda ne piše, da meja s sosednjo Slovenijo na morju sploh še ni določena, in da je to točko mogoče razumeti tudi kot pomoč Hrvaški pri morebitnem prihodnjem sodnem urejevanju tega problema ali pri arbitraži, ki ji je že dolgo Hrvaška veliko bolj naklonjena kot Slovenija.
Kako si Hrvaška predstavlja mejo na morju
V uredništvu Dela smo pridobili tudi hrvaški dokument, na podlagi katerega je nastala sporna vladna uredba o koncesijah za izkoriščanje nafte in plina v Jadranskem morju. V njem je označeno, kako Hrvaška definira svoje morske meje – tudi s Slovenijo – na Severnem in Srednjem Jadranu: meja je namreč tam, kjer se konča temno modra podlaga (označena s številko 2, v izvirniku poimenovana kot »državna granica na moru Republike Hrvatske«) in začne svetlo modra. Temno modro območje (navzven razmejeno s številko 6) pa je tudi skoraj identično tistemu, na katerem je Hrvaška razglasila omenjene koncesije; podrobnejši zemljevid koncesijskih območij pa objavljamo na 3. strani.
Več si preberite v sredinem tiskanem Delu!
