Tiskane izdaje
Ljubljana – Končni cilj projekta integriranega javnega potniškega prometa je preprosto in tekoče potovanje iz kraja A na točno določeno mesto v kraju B z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi in z različnimi prevoznimi sredstvi – od mestnih in medkrajevnih avtobusov do vlakov.
Danes je Slovenija po uporabi javnih prevoznih sredstev povsem na evropskem repu. Na drugi strani je motorizacija po izgradnji avtocest leta 2009 s 517 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev v samem evropskem vrhu. Z javnimi prevoznimi sredstvi pa se vozi vedno manj potnikov; po strmoglavljenju ob osamosvojitvi so za primerjavo primerni podatki med letoma 1992 in 2010.
Število potnikov na medkrajevnih avtobusih je s 146 milijonov padlo pod 35 milijonov in na mestnih avtobusih s skoraj 170 milijonov pod 83 milijonov. Na tirih je z 21 milijonov v letu 1990 številka leta 1992 padla na 12 milijonov, nato pa je do leta 2005 večinoma počasi rasla in dosegla 15,7 milijona, v naslednji petletki pa variira malo nad 16 milijoni potnikov. Generalni direktor Direktorata za promet na prometnem ministrstvu Bojan Žlender se zaveda, da bo potnike mogoče dobiti in obdržati z integracijo in preprostostjo sistema, če potnik ima vozovnico ali ne.
Ker potnike marsikdaj od uporabe javnih prevoznih sredstev odvrača zapleten – ali spreminjajoč – način nakupa vozovnic. Enkrat mečeš v puščico denar, drugič žetone, tretjič voznik prodaja vozovnice, četrtič vozovnic na avtobusu mestnega prometa ni mogoče kupiti ali pa so na vlaku dražje kot v predprodaji.
Za 7,4 milijona evrov vreden projekt integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) bodo na prometnem ministrstvu skoraj 6,3 milijona evrov dobili iz sredstev evropske kohezijske politike. V začetku prihodnjega leta bodo zaživeli direkcija za javni potniški promet z uradniki, ki se z isto problematiko ukvarjajo v drugih državnih organih, ter štirje pilotni projekti (Zagorje–Ljubljana, Maribor–Slovenske Konjice, Šentrupert–Trebnje–Novo mesto in Ljubljana–Škofljica–Grosuplje).
Za avtobuse nov koncesijski sistem v letu 2013
Pogoj za pridobivanje potnikov je ob sprejemljivi ceni predvsem poenoten vozni red. Hrbtenica sistema je tam, kjer so tiri, železnica, drugod, kjer te sreče ni, pa avtobusi. Na glavnih križiščih po državi in v mestih prevladujejo avtobusi.
Vožnje na klic
Bojan Žlender navaja, da so pred ukinitvijo avtobusne povezave maja letos na liniji med Hodošem in Mursko Soboto v celem mesecu našteli natančno 21 potnikov. Rešitev za ogrožene in odročne kraje po njegovih besedah niso povezave z velikimi in praznimi avtobusi, ki pokurijo 46 litrov goriva na sto kilometrov, niti taksiji, ki jih tam ni, temveč vožnje na klic.
Vožnje na klic bi lahko opravljali koncesionarji šolskih prevozov. Pomembna pridobitev integracije je namreč tudi povezava sedanjih pogodbenih prevozov v enoten sistem. Sredstva za sofinanciranje javnega potniškega prometa so doslej zagotavljali na prometnem in šolskem ministrstvu ter v lokalnih skupnostih - šolarji in dijaki so daleč najbolj številčni uporabniki javnega prevoza - novi direktorat pa bo imel za subvencije, kompenzacije in javne gospodarske službe na voljo skupaj 87,3 milijona javnih sredstev.
Za novo koncesijsko ureditev avtobusnih prevozov je bilo na razpolago 40 milijonov evrov, pričakovanja koncesionarjev pa so bila 55 milijonov, zato je razpis propadel. V resnici je bil zahtevani standard, ki je vključeval vse oblike avtobusnih in pogodbenih (šolskih) prevozov, previsok. Zaradi zahtev EU bo nov sistem treba uveljaviti do konca leta 2012. Nov razpis bo pripravljen na nižjih ciljih, ki še predvidevajo rast, in na realni osnovi. Z vključenimi alternativnimi oblikami, kot so na primer prevozi na klic. V letu 2012 bo za avtobusni linijski potniški promet na voljo 24 milijonov evrov.
Sedanja ureditev velja od leta 2004, do leta 2002 pa so bili avtobusni prevozi povsem na trgu. Zdaj je delež subvencij v prihodkih potniškega prometa SŽ dvotretjinski, avtobusni prevozniki dobijo slabo polovico prihodkov iz javnih blagajn. Avtobusni prevozniki opravljajo prevoze na demografsko in razvojno zelo različnih področjih, cene pa so podobne. Žlender se zaveda, da je treba najti poti, da bodo stroški čim manjši, saj bi tako povečali dostopnost do zdravstvenih in drugih socialnih ustanov. Direktor Združenja za promet v GZS Robert Sever pravi, da avtobusni prevozniki pričakujejo, da se bo njihov novi koncesijski razpis približal končni obliki integriranega javnega potniškega prometa. Predlagajo, da se že leta 2013 vsaj na avtobusnem delu uvede enotna vozovnica v vsej Sloveniji.
Ob pravočasni objavi razpisa bo tudi dovolj časa za pripravo ustreznih ponudb. Prevozniki predlagajo večje pakete linij, da ne bo prevelikega drobljenja, in podelitev koncesij vsaj za 8 let z možnostjo nadgradnje vsake 2 leti. Prevozniki podpirajo tudi nove prijeme na območjih, ki so ekonomsko nezanimiva za redne linije. Po integraciji bo potnik izbral tako kombinacijo prevozov, ki mu bo časovno ustrezala, cena enotne vozovnice pa bo enaka ne glede na prevozno sredstvo.
