Epidemije gripe še ni

Ljubljana - Na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) že od decembra lani beležijo porast akutnih okužb dihal, porast gripi podobne bolezni pa od konca januarja. Po zadnjih podatkih se gripi podobna bolezen pojavlja v 216 primerih na 100 tisoč prebivalcev, akutno okužbo dihal pa ugotavljajo v 2131 primerih na 100 tisoč prebivalcev. Epidemije gripe še ni, saj se ta razglasi ob pojavu 400 primerov na 100 tisoč prebivalcev, pojasnjujejo na IVZ, kjer so zadnjo epidemijo gripe v Sloveniji zabeležili pred dvema letoma.

Medtem ko je akutnih obolenj dihal veliko po celi Sloveniji, je pojavnost gripi podobne bolezni trenutno visoka zlasti v Kopru in Mariboru, kažejo zadnji zbrani podatki IVZ, ki se nanašajo na teden od 19. do 25. februarja. Pojavnost gripi podobne bolezni je v omenjenem tednu narasla, saj je bilo teden prej okoli 160 primerov na 100 tisoč prebivalcev, število akutnih okužb dihal pa se je v primerjavi s tednom prej zmanjšalo za okoli 500 primerov na 100 tisoč prebivalcev.

Med obolelimi največ otrok

Med obolelimi, ki imajo gripi podobno bolezen, je v zadnjih dveh tednih največ otrok, starih od štiri do sedem let, akutna obolenja dihal pa se pojavljajo zlasti pri majhnih otrocih, starih do treh let, nekoliko manj pri otrocih do 14. leta, je pojasnila vodja oddelka za spremljanje nalezljivih bolezni v Centru za nalezljive bolezni IVZ Eva Grilc.

Znano je, da se gripi podobna bolezen in akutna obolenja dihal pojavljajo v hladnejši polovici leta, saj je v tem času možnost za širjenje virusov več, med drugim ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih. Virusi se prenašajo kapljično s kašljanjem, kihanjem in usekovanjem, pa tudi prek stikov z okuženimi rokami, zato je za preprečevanje širjenja bolezni pomembno zračenje prostorov in higiena pri kašljanju.

Gripi podobno bolezen prepoznamo po slabem počutju, povišani telesni temperaturi, bolečinah v mišicah in sklepih, znaka te bolezni sta tudi kašelj in nahod. Gripi podobna bolezen se lahko stopnjujejo v pljučnico, pri manjših otrocih pa se lahko pojavi tudi driska, pojasnjuje Grilčeva. Najbolj zanesljiv dokaz gripe je laboratorijska potrditev prisotnosti virusa, saj je na osnovi znakov bolezni včasih težko ločevati gripo od drugih povzročiteljev akutnih obolenj dihal.

Cepljenja še vedno potekajo

Poleg priporočljivih preventivnih ukrepov in skrbi za odpornost je za preprečevanje širjenja gripe pomembno tudi cepljenje. Letno se v Sloveniji proti virusu gripe cepi okoli 150 tisoč ljudi. Medtem ko na IVZ podatkov za to sezono še nimajo, ker cepljenja še vedno potekajo, pa so v sezoni 2005/2006 zabeležili rekordno število cepljenj, saj se je za to obliko obrambe pred gripo odločilo 207.593 ljudi.