Erik Brecelj se je odpovedal kirurškemu skalpelu

Ljubljana – Kirurg Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana dr. Erik Brecelj danes ni operiral; nadrejene je prosil, naj ga razrešijo kliničnega dela. Danes in jutri bi moral biti na strokovnem izobraževanju, ki pa ga je odpovedal takoj, ko je izvedel, da ga namerava generalni direktor Janez Remškar odpustiti. Kaj se dogaja za zidovi onkološkega inštituta?

Tri mesece se na OI kopičijo zapleti, ki potekajo na paraboli s tremi ključnimi komponentami: vodstvo inštituta-svet zavoda-Erik Brecelj. Remškarja je svet zavoda (njegov član je kot predstavnik zaposlenih tudi Brecelj) že pred mesecem dni razrešil, a še vedno vodi inštitut, ker vlada o njegovi predčasni odslovitvi še ni razpravljala. Vsi omenjeni si prizadevajo za čim bolj kakovostno, varno in konsenzualno skrb za bolnike, vendar z zelo različnimi prijemi; nekateri med njimi so v tem tednu presegli mejo dopustnega.

Čakajoč na vlado

Začelo se je 13. oktobra z dopisom Janeza Remškarja predsedniku vlade in javnim apelom, naj razreši člane sveta zavoda – torej ljudi, ki so po dolgotrajnem in poglobljenem uvidu v vodstvene prijeme generalnega direktorja OI ocenili, da mu tega dela ni več mogoče zaupati. Dopis je prišel v javnost dan pred sejo sveta zavoda, ki je bila, pravi Remškar, sklicana »mimo vseh rokov, določenih v poslovniku«, zato svetu očita ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi in poslovno etiko in ki naj bi vzbujalo dvom o osebni in profesionalni integriteti slehernega člana tega najvišjega nadzornega organa OI.

Predsednici sveta Darinki Miklavčič se razmere na OI, ki jih je zakrivila tudi veljavna zakonodaja, zdijo nedopustne: »Direktor je razrešen, ker pa sklep še vedno ni pravnomočen, se v tem času dogaja marsikaj, od diskvalifikacij do maščevalnih ukrepov, kar je preprosto nedopustno. Vlada lahko o tej zadevi sklepa čez en teden, en mesec ali pa čez eno leto. In kaj se bo dogajalo medtem? V tujini se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi.« Pri tem opozori, da so vsi člani sveta zavoda ravnali po svoji vesti, ko so večinsko izglasovali razrešitev, »zdaj naj o tem odloči vlada – vendar po našem mnenju ni primerno, da bi Remškar še naprej vodil inštitut«, opozori Miklavčičeva.

S to oceno se očitno strinja tudi resorna ministrica, kajti Milojka Kolar Celarc, ki je doslej vedno opozorila, da je odločanje članov sveta suvereno, je danes premieru oziroma vladi sporočila, da podpira Remškarjevo razrešitev.

Iskanje žrtvenih jagnjet?

Ta je ta teden prišel na dan s še enim »adutom« – pravnico Zlato Štiblar Kisić, svojo pomočnico na pravnem področju, ki je pripravila pravno mnenje o medijskih izjavah dr. Erika Breclja. To mnenje pa je, prav tako ta teden, postalo podldaga za začetek postopka za odpoved delovnega razmerja Breclju. Ko Štiblar Kisićeva tovrstne odločbe ni hotela napisati – medtem se je po izbiri sveta zavoda znašla v majhni skupini kandidatov za vedejevsko vodenje OI, saj Remškarja svet ne bi imenoval za vršilca dolžnosti do izbire njegovega naslednika –, se je zaradi tovrstne »kršitve« sama znašla v položaju, ko ji grozi odpoved delovnega razmerja.

To se je zgodilo tudi zato, ker je Remškar (na podlagi anonimne prijave) ugotovil, da so pravnici nezakonito izplačali nadure v višini nekaj tisoč evrov. Janez Remškar trdi, da ta postopek ni v nikakršni povezavi s postopkom za prekinitev delovnega razmerja dr. Breclju (odpoved bi pravnica morala napisati v sredo do 12. ure).

Remškar danes za pogovor z novinarji ni bil na voljo – na OI so pripravili le njegovo pisno izjavo za medije. Izvedeli pa smo, da je pravnica članom sveta zavoda, ki so zdaj že tretjič o tej vse prej kot nedolžni problematiki razpravljali za zaprtimi vrati, pokazala odredbo s podpisom generalnega direktorja, po kateri je nadure morala opraviti. »Ne vemo, ali so očitki o nezakonitem izplačilu utemeljeni. Tudi če je to res, je jasno, da si pravnica tega ni mogla sama izplačati, kar lahko pomeni le, da so nadzorni mehanizmi na inštitutu tako slabi, da omogočajo samopostrežno trgovino, v kateri uhajanje denarja razkrivajo – anonimke. Te čudne razmere, ki inštitutu škodijo, je treba odpraviti,« je prepričana Miklavčičeva.

Na sredini seji vlade o Remškarjevi razrešitvi ni bilo govora, zaradi nastalih razmer pa Erik Brecelj pravi, da ne bo operiral, saj da se niti sam ne bi pustil operirati kirurgu, ki dela pod takšnimi pritiski, v nenehnem pričakovanju, da ga bodo odpustili. Kaj bo naredil? »Ničesar. Ko bom dobil odpoved, jo bom sprejel in odšel. To kaže realne razmere v naši družbi, ne mojega obupa.« Pri sedanji odločitvi namerava vztrajati, dokler ne bo izvedel, ali ga bodo tudi v resnici odpustili ali ne, in dokler vlada ne bo odločala o predlogu sveta zavoda za razrešitev Remškarja.

Nevzdržne razmere – in bolniki?

Vodstvo onkološkega inštituta pa v izjavi za javnost, objavljeni na njihovi spletni strani, postavlja vprašanje, »komu medijska podoba dr. Breclja koristi oziroma v imenu koga dr. Brecelj deluje«. In (si) odgovarja s ponovnim vprašanjem, postavljenim slovenski javnosti: »Ali se bo v tej državi res dopuščalo, da neki posameznik z neformalnim, podtalnim in zavajajočim delovanjem brez prevzemanja ponujenih mu formalnih funkcij ter brez odgovornosti za svoje delovanje povzroča kaotične in krizne razmere v eni najbolje delujočih bolnišnic v Sloveniji in jo s tem uničuje?« Kajti, tako vodstvo OI: »Rušilnega delovanja, kot ga že dolga leta izvaja dr. Brecelj, dolgoročno ne more zdržati nobena ustanova in nobeno podjetje – ne javno in ne zasebno.«

Tovrstna nesoglasja, ne le komunikacijska, ampak tudi delovnopravna, v ustanovi nacionalnega pomena zahtevajo odločno ukrepanje. Zato smo vprašanja o tem problemu naslovili tudi na vlado oziroma na ministrskega predsednika Mira Cerarja, ki pa je zdaj na zasedanju evropskega sveta v Bruslju.