Erjavec: Kupili smo obljubljenih 135 oklepnikov

Ljubljana - Obrambni minister Karl Erjavec je danes po seji odbora DZ za obrambo zagotovil, da je v zvezi z nakupom oklepnikov držal obljubo, hkrati pa je kot netočne zavrnil tudi navedbe današnje izdaje Dnevnika, da naj bi bilo nabavljenih 25 vozil s samo osnovno konfiguracijo in da jih bo potrebno še dodatno opremiti. "Kupili smo 135 vozil za 61,9 milijarde tolarjev in sicer z vso konfiguracijo, se pravi z oborožitvenimi sistemi in tudi omenjenih 25 vozil ima osnovno konfiguracijo," je dejal Erjavec.

"Jaz sem držal obljubo, kot veste, je v splošnem dolgoročnem programu napisano 'nakup 135 vozil' in 135 vozil smo tudi nabavili." Med njimi je tudi 25 vozil "z osnovno konfiguracijo, in sicer za potrebe inženirstva in izvidništva, tako da tisto, kar je danes zapisano v časniku, ni točno," je zagotovil Erjavec. Na novinarsko vprašanje, kakšna je osnovna konfiguracija omenjenih vozil, pa minister ni želel odgovoriti, saj je "odvisno od tega, kaj lahko razkrijemo z dovoljenjem Patrie ali Rotisa".

Sicer je minister zavrnil tudi špekulacije, da naj bi uvrstitev določenih podatkov med poslovno skrivnost nakupa zahtevalo tudi ministrstvo za obrambo. "Patria in Rotis sta zahtevala, da zavarujemo podatke, ki jih sami štejejo kot poslovno skrivnost. Naj povem, da so v začetku zahtevali, da bi bila poslovna skrivnost pogodba v celoti, s čemer se jaz nisem strinjal ... to imamo tudi dokumentirano in lahko dokažemo, " je še dejal Erjavec.

Minister je sicer med sejo odbora kot netočno zavrnil tudi razkritje medijev, da naj bi bil podoben posel Patrie na Poljskem brez tovrstnih skrivnosti, kakršne so v Sloveniji. Kot je dejal, so mu tako predstavniki Patrie kot Poljske vojske zagotovili, da navedbe časnika niso verodostojne in da oni podatkov niso objavili.

Anderlič: Prepričan sem, da je javni interes nad poslovno skrivnostjo

Predsednik odbora DZ za obrambo Anton Anderlič (LDS) je ob tem sicer spomnil, da bo delegacija odbora 24. januarja obiskala ministrstvo, da se seznani z razpisno dokumentacijo in ugotovi, "kaj so naročili in kaj so nato dejansko dobili". Glede namigov, da naj bi 25 vozil imelo samo osnovno konfiguracijo, pa je dejal, da "če gre za take razlike, potem je nekaj hudo narobe". Če pa se izkaže, da so očitki resnični, je Anderlič napovedal, da bodo zahtevali odgovornost ministra, "tako kot v vseh demokratičnih državah sledi takim dejanjem".

V zvezi z napovedanim obiskom odbora DZ za obrambo na ministrstvu je Erjavec sicer pisal predsedniku DZ Francetu Cukjatiju, naj preveri, ali imajo člani odbora sploh pravico do vpogleda v "poslovne skrivnosti". Anderlič je na drugi strani prepričan, da je javni interes nad poslovno skrivnostjo. "Mi se ne spuščamo v razmerja med dvema podjetjema, ampak v razmerje med državo, državnim denarjem in oddajo naročila privatnemu podjetju in prav gotovo se vse poslovne skrivnosti dajo zavarovati znotraj postopkov, ki obstajajo," je še poudaril Anderlič.

Odbor DZ za obrambo seznanjen z napotitvijo vojakov na Kosovo

Odbor DZ za obrambo se je seznanil s podrobnostmi napotitve 10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske na Kosovo za šest mesecev, pri čemer je načelnik generalštaba SV Albin Gutman zagotovil, da "postopki tečejo po načrtih" in da bo bataljon s 1. marcem prevzel dolžnosti. Premik skupno skoraj 600 slovenskih vojakov naj bi se začel sredi februarja.

Kot so zagotovili tudi predstavniki ministrstva za obrambo, bo 10. motorizirani bataljon s 1. marcem prevzel operativne naloge in nadzor operativnega območja v sektorju Zahod. S 530 pripadniki bataljona, ki bodo nameščeni v okolici Peči, bo na Kosovo odšlo še 45 pripadnikov kombinirane logistične enote, še 14 pa jih bo odšlo v poveljstvo sil KFOR. V Đakovici bo nameščen tudi helikopter SV s posadko. Pod slovenskim poveljstvom bo tedaj tudi madžarska četa in kot je pojasnil Gutman, tudi na tej točki poteka vse po načrtih.

Poročilo o neformalnem zasedanju obrambnih ministrov Nata

Odbor se je seznanil še s poročilom o neformalnem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato, ki je od 28. do 30. septembra potekalo v Portorožu. Kot je poudaril obrambni minister Karl Erjavec, je bilo to srečanje zelo uspešno, kar Sloveniji priznavajo tudi drugi zavezniki Nata. Za organizacijo srečanja je bilo namenjenih dobrih 500 milijonov tolarjev, to pa je bilo po Erjavčevih besedah eno najcenejših tovrstnih srečanj v primerjavi z ostalimi državami. Predsednik odbora Anton Anderlič (LDS) je ob tem sicer zahteval podrobnejšo razčlenitev stroškov srečanja, državni sekretar na MORS Franc Žnidaršič pa mu je obljubil, da bodo to pripravili.

Odbor se je seznanil tudi z vmesnim poročilom aktivnosti Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga je predstavil direktor sklada Goran Gačnik. Odbor je pri tem sprejel sklep, da predlaga vladi nadaljevanje finančne podporo za delovanje te fundacije in da se vsak po svojih močeh pridruži tem prizadevanjem.

Sicer se je odbor dlje časa zadržal pri obravnavi poročila MORS o dosedanjem poteku profesionalizacije SV, zlasti glede upadanja zanimanja za službo v SV in povečevanja števila odhodov iz SV. Kot je priznal Gutman je "vstop v SV že enak izstopu", za zdaj pa jim glede na načrt, da bi imeli 7500 vojakov, manjka še 240 vojakov. Na MORS sicer zatrjujejo, da so pripravili akcijski načrt, kako doseči plane in kako predvsem zadržati vojake v vojski. Pri tem so poudarili, da je še posebej pereč problem nekonkurenčnosti vojaške službe na trgu in da je plačna politika v SV ena ključnih, ki jih je treba urediti.

Za rešitev tega problema je Aurelio Juri (SD) predlagal, da bi morda zmanjšali sestav vojske, ostale pa bolje plačali. Erjavec je ob tem dejal, da bi z zmanjševanjem sestava SV "postala že premajhna", zagotovil pa je, da za zdaj ne razmišljajo o morebitnem znižanju izobrazbenih zahtev za zaposlitev ali pa morebitno najemanje vojakov drugih držav. Še vedno bo potrebna IV. oz V. stopnja izobrazbe in še vedno bodo vojaki Slovenci, je dejal minister.

Srednjeročni obrambni program

Odbor pa se je danes seznanil še s srednjeročnim obrambnim programom 2007-2012, ki ga je vlada sprejela 30. novembra lani in ki zamenjuje sedanji srednjeročni obrambni program 2005-2010. Programu je dodanih deset novih ciljev in jih ima skupaj 54, predvideva pa tudi, da bo Slovenija v skladu z obveznostmi do zveze Nato zahtevanih 2 odstotka BDP za obrambo zagotovila v letu 2009. Sicer pa program predvideva zlasti vzpostavitev bataljona nuklearne, radiološke, kemične in biološke obrambe do konca 2009, ene srednje bataljonske bojne skupine do konca 2011 in druge do konca 2014. V ta namen program predvideva tudi nakup več sredstev in opreme.