Erjavec: Nikogar nisem zavajal

Ljubljana - Minister za obrambo Karl Erjavec je na izredni seji parlamenta ponovno zavrnil vse opozicijske očitke glede postopka nabave oklepnikov finske družbe Patria. Pogodba o nakupu je sklenjena skladno s planskimi in razvojnimi dokumenti, z zakonom in s proračunskimi podlagami, je danes poslancem ponovno zagotovil Erjavec. Prav tako je ponovil, da javnosti in pristojnih parlamentarnih in drugih organov glede postopkov prodaje ni zavajal.

Ocenil je tudi, da iz obrazložitve predlagateljev za sklic izredne sej izhaja mnogo netočnost in mnogo napačnih razlag. Minister je zavrnil trditev opozicije, da je sklenjena pogodba škodljiva. Po njegovih besedah je pogodba izjemno pomembna za razvoj Slovenske vojske in za kredibilnost Slovenije v okviru zveze Nato. Ob tem pa predstavlja tudi veliko korist in priložnost za slovensko gospodarstvo.

Na vprašanje glede stroškov nabave je Erjavec dejal, da je Slovenija kupila 135 oklepnikov v vrednosti 278 milijonov evrov oz. 66,6 milijard tolarjev, v kar pa je vključeno tudi 46,3 milijone evrov ali 11,1 milijarde tolarjev davka na dodano vrednost. "Cena samih 135 vozil z oborožitvenimi konfiguracijami in vozil, ki bodo še nadgrajena, je tako 258,5 milijonov evrov ali 61,9 milijard tolarjev, zato trdim, da sem izpolnil svojo obljubo," je zatrdil Erjavec.

Skupina poslancev Erjavcu tudi očita, da je pri postopku nabave zavajal javnost. Izkazalo se je namreč, da država za 258 milijona evrov kupuje le 110 oklepnikov z vso predvidena konfiguracijo, in ne 135 kot je na začetku zagotavljal minister.

Glede 25 vozil, ki so jedro očitka opozicije, pa je minister ponovil, da je do tega prišlo zaradi spremenjenih ciljev zveze Nato. Slovenska vojska je morala po njihovih besedah s spremenjenimi cilji zveze spremeniti tudi sestavo posameznih konfiguracij.

Erjavec, sicer tudi predsednik DeSUS, je zavrnil trditev opozicije, da je članom parlamentarnega odbora za obrambo vztrajno odrekal pravico vpogleda v razpisano dokumentacijo in da je s tem onemogočal nadzor nad transparentno porabo javnih sredstev. "Z vso odgovornostjo trdim, da smo pokazali vso dokumentacijo, poslancem smo omogočili vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo. Odgovorili smo na vsa vprašanja in niti enega dokumenta ali podatka ni, v katerega bi bil vaš vpogled onemogočen," je še dodal minister.

Minister Erjavec je predsedniku parlamentarnega odbora za obrambo Antonu Anderliču sicer očital, da je začel seje odbora na temo oklepnikov sklicevati po tem, ko podjetje Sistemska tehnika ni uspelo na razpisu. Lastnik Sistemske tehnike pa je Viator Vektor, "katerega direktor in pomemben lastnik je viden član LDS, ki je kupil podjetje za smešno ceno enega oklepnika še v času, ko je vlado vodila LDS". Erjavec je zato prepričan, da če bi na tem razpisu zmagala Sistemska tehnika, ne bi bilo ne izredne seje in tudi ne bi bilo pritiskov na obrambno ministrstvo.

Ob tem je minister poslance spomnil, da so bile zoper postopek izbire vložene tožbe in začasne odredbe. "Vse začasne odredbe s strani sodišča zavrnjene kot neutemeljene in so danes pravnomočne," je dejal Erjavec. Sodišče je zavrglo tudi tožbo na izbiro najugodnejšega ponudnika, prav tako pa je zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnil.

Nakup srednjih oklepnih vozil je sicer povezan z zagotavljanjem najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za kar se je zavezala in parlament v prejšnjem sklicu, je ponovno pojasnil minister. Nakup 135 oklepnikov je bil namreč v skladu s cilji sil zveze Nato vključen v resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2004.

Med razpravo o oklepnikih tudi očitki o preteklih nakupih

Polemična razprava o domnevno spornem poslu s finskimi oklepniki Patria na izredni seji je pokazala, da koalicijski in opozicijski poslanci trdno vztrajajo na različnih bregovih.

Po prepričanju največje opozicijske stranke LDS vlada pri tem poslu ni spoštovala temeljnih načel upravljanja z javnimi financami, in sicer načel gospodarnosti, preglednosti, in javnosti. "Ali naj mi rečete, da je to fer razpis v katerem vi pravite, da nakup 135 vozil z vso potrebno konfiguracijo pomeni tudi to, da 25 vozil nima potrebne konfiguracije," je zanimalo Pavla Gantarja.

V primeru nakupa oklepnikov Patria gre za osebne, strankarske in politično-cehovske povezave, ki so nekoč pri nas že funkcionirale in so se danes ponovno vrnile na to sceno, je ocenil opozicijski poslanec Dušan Kumer (SD).

Po mnenju vodje najmanjše opozicijske poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je netransparentno delovanje obrambnega ministrstva tako rekoč stalnica. "Če imamo kaj zameriti sedanjemu ministru, je to, da ni počistil tistih kadrov, ki mu mečejo pesek v kolesje njegovega delovanja," ocenjuje Jelinčič.

Poslanec SDS Robert Hrovat je opozoril, da je Slovenija z vstopom v zvezo NATO prevzela tudi določene obveznosti. Glede 25 vozil z osnovno opremo, ki je predmet spora v zadnjem času, pa Hrovat ugotavlja, da je odločitev ministrstva za obrambo in SV v takšni obliki povsem primerna.

Čeprav gre za zares ogromna sredstva, so v NSi prepričani, da bo Slovenija s sklenjenim poslom dobila še kaj več kot 135 oklepnikov, od katerih jih 25 nima posebne nadgradnje.

V SLS so prepričani, da je bila pogodbo o nakupu oklepnikov sklenjena skladno z razpisom in razpisno dokumentacijo, je prepričan Josip Bajc. Ob tem je opozoril, da je srednjeročni obrambni program, predvideval nakup 135 oklepnikov "in tam nikjer ne piše s popolno konfiguracijo".

V DeSUS pričakujejo, da bo današnja razprava pokazala, da stališče DZ do nakupa oklepnikov ni tako negativno in skeptično, kot se v medijih prikazuje zadnje mesece, pravi Ivan Jelen. Kot pravi Jelen, je namreč nesprejemljivo, da se DZ opredeljuje do vojaškostrokovnih odločitev, saj so za to pristojni izključno strokovnjaki za oborožitvene sisteme.

Erjavec jeseni obljubljal 135 opremljenih oklepnikov

Minister Erjavec je na parlamentarnem odboru za obrambo lansko jesen članom odbora zagotovil, da bo nakup 135 oklepnikov Slovenijo stal 63 milijard tolarjev oz. 258,5 milijona evrov. Kasneje pa se je pozneje izkazalo, da bo ostalo za to ceno 25 vozil neopremljenih.

Seja se je sicer začela s proceduralnim zapletom, saj predlagatelji niso bili zadovoljni z določenim časovnim potekom. Vodja poslanske skupine LDS Anton Rop je menil, da je čas predlagateljev neupravičeno omejen, zato je predlagala prekinitev seje in sklic kolegija predsednika DZ Franceta Cukjatija. Ta je dal predlog za prekinitev na glasovanje, poslanska večina pa ga je zavrnila. Tudi Anton Anderlič (LDS) je nato opozoril, da imata v imenu predlagateljev besedo le dva poslanca, čeprav je bilo podpisnikov zahteve 39. Predsednik Cukjati je vse očitke o kršenju poslovnika zavrnil, poslanke in poslanci pa so začeli sejo.

Odbor za obrambo zavrnil vse tri sklepe

Skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS) je za izredno sejo sicer pripravila tri sklepe, ki pa jih je matični odbor v torek vse zavrnil. Namesto tega je odbor sprejel diametralne sklepe, ki so jih predlagali koalicijski poslanci.

Tako je odbor ugotovil, da je bil nakup oklepnikov načrtovan že v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je bil sprejet v letu 2004.

Matični odbor je tudi prisluhnil pojasnilom ministra in sprejel še sklep, ki ugotavlja, da je minister omogočil ustrezen nadzor in ni zavajal državnega zbora in javnosti, ker je bila pogodba sklenjena v skladu z razpisnimi pogoji. Glede 25 vozil, ki so predmet spora, pa je odbor ugotovil, da je do tega prišlo zaradi spremenjenih ciljev zveze Nato.