ESČP: Pritožbe zapornikov na Dobu neutemljene

Tožbe zapornikov v ljubljanskih zaporih pa so bile uspešne. Slovenija je že izplačala odškodnine.

Objavljeno
28. avgust 2013 18.18
MIRNA NA DOLENJSKEM 12.10. 2011 odprtje novih bivalnih objektov Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Pogled na stari del zaporov. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so pritožbe zapornikov na Dobu neutemljene.

Zaporniki na Dobu in v Ljubljani so namreč leta 2010 na ESČP vložili skupaj 145 pritožb v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zapora.  Iz ministrstva za pravosodje pa so danes sporočili, da so pritožbe neutemeljene in posledično nedopustne. »Sodišče je pri presoji pogojev prestajanja kazni v omenjeni instituciji upoštevalo konkretne pogoje za posamezne pritožnike, dostopnost do programov in aktivnosti, ki so bile na razpolago, zdravstveno oskrbo, kontakte z zunanjim svetom in druge vidike obravnave zaprtih oseb.«

Po mnenju ministrstva to potrjuje, da zaprtim in priprtim osebam zagotavljajo ustrezne pogoje, saj na ESČP menijo, da so okoliščine prestajanja kazni zapora skladne z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Spomnili so še na to, da so bili v preteklosti problemi zaradi prezasedenosti v Ljubljani, zaradi česar so bile vložene tožbe proti državi uspešne in utemeljene. 

Toda tokrat so se pritožbe na ESČP nanašale pretežno na razmere do leta 2009. »Danes so razmere v ljubljanskih zaporih bistveno boljše. Z vrsto začasnih rešitev smo bistveno izboljšali pogoje,« so zapisali in dodali, da  dolgoročno rešitev predstavlja nova gradnja, h kateri so že pristopili. Šlo naj bi za 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku. Občina je soglasje že dala.

Slovenija zaradi ljubljanskega zapora že obsojena

Na drugi strani pa so bile odločitve ESČP glede okoliščin prestajanja kazni v ljubljanskem zaporu uspešne in utemeljene. Od pritožb, vloženih leta 2010, se jih je na ljubljanski zapor nanašalo 15, lani in letos pa jih je Državno pravobranilstvo prejelo še 24.

V treh primerih, ki jih je podalo skupno šest pritožnikov, pa je bila Slovenija pred evropskim sodiščem že obsojena. Dve sodbi sta bili izdani oktobra 2011, ena pa junija lani. Evropsko sodišče je v teh zadevah ugotovilo kršitev prepovedi ponižujočega in nečloveškega ravnanja in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Omenjeni zaporniki so bili upravičeni do odškodnin v višini med 6000 in 8000 evrov, izplačane pa so jim bile lani.

V odprtih zadevah si pravobranilstvo prizadeva za poravnave. Doslej so bile sklenjene tri poravnave, izplačani pa dve odškodnini v skupni vrednosti 4670 evrov.


29 pritožb, povezanih s prestajanjem kazni v ljubljanskem zaporu, še ni rešenih.