Tiskane izdaje
Ljubljana − Prebivalec Slovenije povprečno živi bolje kot lani, čedalje več ljudi ima delo, plače so poprečno višje, še vedno pa vsak sedmi živi pod pragom revščine, pravi Karmen Hren, namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada (Surs).
Slovenski gospodarski stroj je bil leta 2016 srednje živahen, se je pa BDP letos povečal bolj od napovedi. Kako ste to videli statistiki?
Slovenska gospodarska rast je bila letos solidna, ni bila izjemno visoka. Pričakujemo, da bo leta 2016 rast od 2,6 do 2,7 odstotka. Če se bo takšna rast nadaljevala tudi v prihodnjem letu, bomo mogoče leta 2017 končno presegli tisto predkrizno raven BDP. Torej se bomo po devetih letih vrnili na razmere, ki smo jih imeli leta 2008.
To je torej že potrditev teze o slovenskem izgubljenem desetletju.
Tako je. To je izgubljeno desetletje. Z vidika gospodarske rasti so se zgodile v gospodarstvu in družbi spremembe, ki bodo zdaj nov temelj za naprej.
Koliko zdaj znaša naš BDP, kako je razrezan med industrijo, storitve, kmetijstvo?
Slovenski BDP zdaj znaša slabih 40 milijard evrov. Gibanja v strukturi BDP so pričakovana glede na fazo gospodarskega razvoja Slovenije. Stalno se zmanjšuje delež kmetijskih dejavnosti - zdaj znaša približno dva odstotka. Na drugi strani industrija skupaj z gradbeništvom prinese približno 33 odstotkov BDP, delež storitvenih dejavnosti pa se ves čas povečuje in znaša približno 65 odstotkov BDP. Storitve najbolj pridobivajo, čeprav rastejo tudi industrijske dejavnosti in vsaj v povprečju tudi kmetijske dejavnosti, a ker rastejo storitve daleč najhitreje, druge dejavnosti v deležu zaostajajo.
Javni dolg se je v deležu BDP povečal za več kot trikrat, dobro milijardo na leto damo samo za obresti. Vlada napoveduje, da ga bo znižala. Se to res dogaja?
Državni dolg se ne povečuje več tako hitro kot v preteklih letih. V letih po 2008. je bilo tega prirasta izjemno veliko. Konec prejšnjega leta ga je bilo 83 odstotkov BDP, po ocenah naj bi konec tega leta znašal 80 odstotkov BDP. Ministrstvo za finance načrtuje, da naj bi do leta 2020 delež padel na 71 odstotkov BDP. To relativno zmanjšanje dolga naj bi bilo posledica boljšega tekočega poslovanja, tudi upravljanja javnega dolga.
Leta 2015 smo zaradi ugodnih tržnih razmer izkoristili možnost predfinanciranja, kar naj bi ugodno vplivalo na obseg dolga v prihodnjih letih. Od približno 30 milijard evrov slovenskega javnega dolga je 75 odstotkov zadolžitve v tujini. Po tem deležu Slovenija spada med tiste države EU, ki so najbolj izpostavljene do tujine, podobno kot Ciper, Finska, Litva ...
Niti javni dolg na prebivalca pri nas ni majhen, znaša več kot 15.000 evrov na vsakega od nas.
Da, znaša od 15.500 do 16.000 evrov. Zadolžitev v tujini pomeni, da pri vračanju dolga plačuješ tujini. Če pa bi se država zadolževala doma, bi to pomenilo pretakanje denarja med domačimi sektorji. A to je zdaj tako rekoč neizvedljivo zaradi plitkosti domačega kapitalskega trga.
Kaj nam je prineslo leto 2016? Živimo v Sloveniji bolje kot pred letom dni, kar zadeva plače, pokojnine?
V materialnem smislu povprečen prebivalec Slovenije živi bolje kot pred enim letom. Izboljšane gospodarske razmere so se pokazale z večjim dohodkom, s katerim razpolagamo slovenska gospodinjstva. Povprečni razpoložljivi dohodek raste že tretje leto od leta 2014, njegova rast je čedalje hitrejša in je realno tri odstotke večji kot pred enim letom. Dva glavna vira rasti sta večja zaposlenost in višje plače. Povprečne neto plače so se letos povišale za 1,5 odstotka, kar v denarju pomeni od 15 do 16 evrov.
To je v absolutnem znesku?
Zvišanje s 1000 na 1016 evrov. Čeprav je to povečanje videti zelo majhno, tudi odstotki so zelo majhni, ker je tudi inflacija zelo nizka. Letos, podobno kot lani, imamo hitrejšo rast plač v javnem kot v zasebnem sektorju. So pa prej pet let plače v zasebnem sektorju rasle hitreje kot v javnem. V javnem sektorju so se zdaj začeli sproščati ukrepi, predvideni z Zujfom, plačna lestvica se je nekoliko sprostila, napredovanja so bila izplačana.
Kaj se dogaja na drugi strani, pri revščini? Koliko ljudi živi pod pragom revščine?
Pod statistično dogovorjenim pragom tveganja revščine živi dobrih 14 odstotkov prebivalcev, to je približno 287.000 ljudi. Ta kriza, ki se zdaj izteka, je res močno zarezala. Pred krizo je bil relativno reven v Sloveniji vsak deveti prebivalec, na začetku krize vsak osmi, v zadnjih letih pa že vsak sedmi prebivalec. Najbolj so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni. Skoraj vsak drugi brezposelni živi z dohodki, ki so pod pragom tveganja revščine. Številčno največja skupina so upokojenci, ki jih je pod pragom revščine skoraj 80.000, od tega je 70 odstotkov žensk.
Država s svojo socialno prerazdelitveno funkcijo in socialnimi transferji pomaga, da ne bi bile razmere še slabše, in blaži stiske gospodinjstev, ki imajo prenizke dohodke. Če socialna država ne bi delovala, bi v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živel vsak četrti prebivalec.
Karmen Hren, namestnica generalne direktorice Statističnega urada. Foto: Roman Šipić/Delo
To pomeni, da bi bilo pri nas revnih pol milijona ljudi?
Da, pol milijona ljudi. Stopnja tveganja revščine bi se povišala s 14 na 25 odstotkov. Delovanje socialne funkcije je precej izrazito in prispeva k temu, da je Slovenija še relativno precej dohodkovno enaka država.
Kje pa smo s svojo kupno močjo v primerjavi s povprečjem Unije, ki smo se mu pred krizo približali?
Če gledamo le kupno moč gospodinjstev in upoštevamo le izdelke in storitve, ki jih kupujemo in trošimo, je kupna moč naših gospodinjstev približno 25 odstotkov pod evropskim povprečjem. Po vrednosti tega kazalnika smo v rangu držav, kot so Grčija, Slovaška, Poljska in Estonija. Če pa gledamo BDP kot celoto, je naš BDP 17 odstotkov nižji od povprečnega v Uniji. Smo nekje pri 83 odstotkih povprečja Unije. V letih krize smo precej padli glede na evropsko povprečje, kjer smo presegli 90 odstotkov.
Kaj še kažejo vaši podatki o kakovosti življenja v Sloveniji?
Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi za življenjske potrebščine v povprečju dobrih 1400 evrov na mesec. Polovica tega zneska gre za transportne storitve, bencin itd., hrano, brezalkoholne pijače, stanovanjske stroške. So pa med gospodinjstvi zelo velike razlike. Tista, ki spadajo med najbogatejša, porabijo na mesec v povprečju 2300 evrov, gospodinjstva z najmanjšimi dohodki pa v povprečju 720 evrov, razlika je 3,2-kratna.
Število brezposelnih se zmanjšuje, zaposlenosti je čedalje več. Kako ste to ugotovili?
Relativno solidne gospodarske razmere z relativno solidno gospodarsko rastjo se kažejo tudi tako, da ima delo čedalje več ljudi. Zaposlenost se v Sloveniji povečuje že od leta 2014, zdaj pa je ta prirast čedalje večji. Skupna zaposlenost je zdaj v Sloveniji skoraj dva odstotka večja kot pred enim letom. To pomeni, da je zaposlenih 18.000 ljudi več, od tega je daleč največji prirast (6100 ljudi) v predelovalnih dejavnostih, v industriji ter v zdravstvu in socialnem varstvu, ki ima tudi v prihodnje zelo velik potencial. Po drugi strani se število brezposelnih zmanjšuje, 14.000 manj jih je kot pred enim letom. Stopnja brezposelnosti je 7,3-odstotna, najmanj v zadnjih šestih letih.
Dotakniva se še demografije. Koliko je zdaj prebivalcev Slovenije?
Zdaj nas je 2.064.000. Povprečno smo stari 42 let in osem mesecev. Še nekaj zanimivih podatkov: vsak dan se povprečno rodi 57 otrok, 54 prebivalcev umre, 42 se jih preseli iz tujine, 41 se jih odseli, 36 se jih poroči, 14 pa razveže.
Število prebivalcev Slovenije se stalno povečuje, imamo pozitivni naravni prirast in selitveni prirast. Podatki kažejo, da se bo letos rodilo nekoliko manj otrok kot lani, ko se jih je rodilo 20.600. To je pričakovano, ker v rodno dobo stopajo čedalje manjše generacije žensk, ki se hkrati za rojstvo otrok odločajo čedalje kasneje, čedalje starejše.
Število umrlih se po letih občutno ne spreminja in zato tudi letos pričakujemo pozitivni naravni prirast. Glede na dogajanja v okolju pa je bolj negotovo napovedovanje selitvenih gibanj, ko gre za razliko med priselitvami in odselitvami, a tudi za letos pričakujemo rahlo pozitiven selitveni prirast. To pa pomeni, da se bo število prebivalcev tudi letos nekoliko povečalo.
Gradbeništvo je eno področij gospodarstva, kjer je kriza pustila najgloblje posledice. kako je to videti v številkah?
Da, gradbeništvo med gospodarskimi dejavnostmi v Sloveniji ostaja nekakšna črna ovca. Trenutno je obseg gradbene dejavnosti za polovico manjši, kot je bile leta 2008. Gradbeništvo se je v teh osmih, devetih letih prepolovilo.
Koliko zdaj znaša naš BDP, kako je razrezan med industrijo, storitve, kmetijstvo?
Slovenski BDP zdaj znaša slabih 40 milijard evrov. Gibanja v strukturi BDP so pričakovana glede na fazo gospodarskega razvoja Slovenije. Stalno se zmanjšuje delež kmetijskih dejavnosti - trenutno znaša približno dva odstotka. Na drugi strani industrija skupaj z gradbeništvom prinese približno 33 odstotkov BDP, delež storitvenih dejavnosti pa ves čas narašča in znaša približno 65 odstotkov BDP. Storitve najbolj pridobivajo, čeprav rastejo tudi industrijske dejavnosti in vsaj v povprečju tudi kmetijske dejavnosti, a ker rastejo storitve daleč najhitreje, druge dejavnosti v deležu zaostajajo.
Na drugi strani pa je ena od posledic krize tudi bistveno višji javni dolg, ki se je v deležu BDP povečal za več kot trikrat in znaša približno štiri petine BDP, dobro milijardo letno damo samo za obresti. Vlada napoveduje, da ga bo znižala. Pa se to res dogaja?
Kar smo ugotovili, je, da se državni dolg ne povečuje več tako hitro kot v preteklih letih. V letih po 2008 je bilo tega prirasta izjemno veliko. Konec prejšnjega leta ga je bilo 83 odstotkov BDP, po ocenah naj bi konec tega leta znašal 80 odstotkov BDP. Ministrstvo za finance načrtuje, da naj bi do 2020 ta delež padel na 71 odstotkov BDP. To relativno zmanjšanje dolga naj bi bilo posledica boljšega tekočega poslovanja, tudi upravljanja z javnim dolgom.
Leta 2015 smo zaradi ugodnih tržnih razmer izkoristili možnost predfinanciranja, kar naj bi ugodno vplivalo na obseg dolga v prihodnjih letih. Od približno 30 milijard evrov slovenskega javnega dolga je 75 odstotkov zadolžitve v tujini. Po tem deležu Slovenija sodi med tiste države EU, ki so najbolj izpostavljene do tujine, podobno kot Ciper, Finska, Litva itd.
Tudi javni dolg na prebivalca pri nas ni majhen, znaša prek 15 tisoč evrov na vsakega od nas...
Da, znaša med 15 500 do 16 tisoč evri. Zadolžitev v tujini pomeni, da pri vračanju dolga plačuješ tujini. Če pa bi se država zadolževala doma, bi to pomenilo pretakanje denarja med domačimi sektorji. A to je trenutno praktično neizvedljivo zaradi plitkosti domačega kapitalskega trga.
Da, med storitvami postaja uspešnica turizem, Slovenijo tuji turisti radi obiskujejo. Kako to zazna statistika?
V prvih devetih mesecih letos je bilo približno devet milijonov prenočitev: to so za Slovenijo zelo visoke, rekordne številke v vsem obdobju, kar smo samostojni. Od tega so dve tretjini ustvarili tuji turisti, njihovih nočitev je za devet odstotkov več. Ključni trgi, odkoder prihajajo tuji gostje, so Italija, Nemčija. Avstrija, Nizozemska, Hrvaška. So pa porast števila tujih gostov zabeležile tudi sosednje države, tudi na Hrvaškem se je število povečalo za devet odstotkov, na Madžarskem za šest, v Avstriji pa za štiri odstotke, v Italiji je ostalo približno enako. Veliki uspešnici sta zdaj Bolgarija in Slovaška, upad pa beležijo v Franciji.
Zanimiv je tudi podatek o številu prenočitev tujih gostov na število prebivalcev. Po tem kazalniku je največja uspešnica v EU Malta z 20 prenočitvami tujih gostov na prebivalca, sledita Ciper in Hrvaška s 15 oziroma 14 prenočitvami. Vse druge države smo daleč zadaj. V Sloveniji pridejo tri prenočitve na prebivalca, s čimer se uvrščamo v zgornjo polovico.
Poglejva še kulturo. Kako kulturni smo po podatkih statistike?
Podatki o kulturnem udejstvovanju prebivalcev so kar precej povedni. V obdobju enega leta se več kot polovica prebivalcev udeleži vsaj ene prireditve. Ena tretjina gre vsaj enkrat letno v kino. Ena tretjina si v živo ogleda vsaj en športni dogodek. Skoraj ena polovica si ogleda vsaj eno kulturno ali zgodovinsko znamenitost. V skladu s pričakovanji si največ ogledujemo gradove, cerkve in obiskujemo muzeje in galerije.
Naši muzeji in galerije imajo vsak dan približno 7300 obiskovalcev, kinematografi 5700 gledalcev, gledališča 2300. Kulturnih dogodkov v organizaciji kulturnih domov se dnevno udeleži v povprečju blizu 11 000 obiskovalcev. Zadnji dve leti beležimo povečan obisk v gledališčih, delno tudi v kinematografih in kulturnih domovih. V muzejih in galerijah pa se nekoliko zmanjšuje.
Slovenija se želi dokazati kot bolj zelena, okolju prijazna država. Je res tako? Kaj kažejo podatki?
Nekateri podatki kažejo na povečano skrb za okolje v Sloveniji. Pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov dosegamo čedalje višje številke, ločeno zberemo že približno 70 odstotkov odpadkov. Povišuje se tudi delež prečiščene odpadne vode, že skoraj 90 odstotkov vode se očisti pred izpustom iz kanalizacijskih sistemov. Prebivalec Slovenije na dan sicer porabi približno 104 litre vode.
Od tega jo morda popije dva litra, preostalo pa porabi drugače.
Morda, da. Poglejva še energijo: večina, približno dve tretjine, jo gre za ogrevanje prostorov. Vsi drugi nameni so bistveno manjši. recimo, za ogrevanje sanitarne vode jo gre 16 odstotkov, za razsvetljavo 15 odstotkov, za kuhanje samo štiri odstotke. Glede na to, da gre večina energije za ogrevanje, ni presenečenje, da med energenti močno prevladujejo lesna goriva (polena, lesni ostanki, sekanci itd.). Ena četrtina je električna energija, ekstra lahka kurilna olja, zemeljski plin pa deset odstotkov. Je pa zanimivo, da je Slovenija ena od treh držav EU z najvišjimi okoljskimi davki.
Da gospodarstveniki se nad tem pogosto pritožujejo.
Delež okoljskih davkov znaša štiri odstotke BDP in dobrih 60 odstotkov jih plačajo gospodinjstva. To so v glavnem trošarine na bencin, goriva.
Imate podatke o deležu obnovljive energije v Sloveniji?
Od vse energije je 14 odstotkov iz obnovljivih virov, sicer pa se 46 odstotkov energije porabi iz naftnih proizvodov.
Kako je z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije itd?
Digitalna družba je zelo aktualna tema, digitalizacija spreminja poslovne modele, ponuja nove produkte, od nas zahteva nova znanja, veščine. V Sloveniji internet redno uporablja približno tri četrtine oseb v starosti od 15 do 75 let, za to v glavnem uporabljamo prenosne naprave. Veliko tudi nakupujemo preko spleta, kjer vsaj en nakup na leto opravi 40 odstotkov ljudi. V glavnem kupujemo obleko, športno opremo, izdelke za gospodinjstvo, rezerviramo prenočišča.
Kaj kažejo vaši podatki glede kriminalitete?
Približno polovica obsojencev v Sloveniji je obsojena zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. To so pretežno tatvine. Med obsojenimi osebami močno prevladujejo moški, samo vsaka deseta je ženska. Največkrat so obsojeni moški z osnovnošolsko izobrazbo v starosti od 30 do 35 let. V Sloveniji se o kriminalu veliko govori in piše. Kljub temu pa je slovenska zaporniška populacija v deležu v številu prebivalcev med najmanjšimi v državah OECD, tudi v tem elementu naše družbe smo povsem blizu nordijskim državam in Nemčiji, medtem ko Amerika zelo odstopa.
V eni od anket smo spraševali prebivalce Slovenije, ali se v svojem okolju soočajo s problemi, kot je kriminal, vandalizem, hrup, onesnaženje. Kar 70 odstotkov prebivalcev pravi, da s nobeno od teh težav ne sooča. Samo 1,2 odstotka prebivalcev pravi, da imajo opravka z vsemi temi težavami.
Slovenija torej tudi statistično gledano ostaja relativno varna država?
Da, še zmeraj se počutimo varne v svojih domovih. Tudi splošno zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji je relativno visoko.
Če strnemo povedano: statistiki ugotavljate, da se Slovenija v vseh pogledih razvija, po letih krize se cikel obrača navzgor. Razvoj je še vedno prepočasen glede na pretekli padec in omenjeno izgubljeno desetletje. Kako vi to vidite?
Gospodarske razmere v Sloveniji so boljše. Vsaj povprečni prebivalec Slovenije živi bolje. To pa seveda ne pomeni, da živi vsak prebivalec Slovenije bolje kot je živel v prejšnjih letih. V gospodarskem pogledu smo praktično izgubili deset let razvoja. So se pa v tem letu zgodile v strukturi gospodarstva in družbe nekatere spremembe, ki se očitno morajo zgoditi. Morda je bila ta kriza priložnost, da se te spremembe zgodijo hitreje. Zato bi ostala optimistična, tako kot ostaja optimističen tudi povprečni prebivalec Slovenije. Kljub vsemu živimo v mirni, zeleni in urejeni državi. Vedno pa si seveda želimo, da bi bilo še boljše.
