Evro je tu

Ljubljana - Slovenija se je s prevzemom evra pridružila dvanajstim državam EU, ki so leta 1999 oblikovale evropsko monetarno unijo, januarja 2002 pa začele uporabljati evrske bankovce in kovance. S pridružitvijo Slovenije ima območje evra 316,6 milijona prebivalcev, vključno z dvema milijonoma Slovencev.

Tolar, ki je bil slovenska nacionalna valuta 15 let in je med prebivalci Slovenije užival visoko zaupanje, se je poslovil in odšel v zgodovino. V razmerju 239,640 tolarja za evro ga je zamenjala skupna evropska valuta.

Banka Slovenije že nakazala del zlata in deviz v rezerve ECB

Banka Slovenije je ob slovenskem prevzemu evra že opravila vse predvidene transakcije z Evropsko centralno banko (ECB). Tako je v njene skupne rezerve že nakazala ustrezno količino zlata in dolarjev, je na novinarski konferenci ob koncu prvega dne po prevzemu evra v Ljubljani povedal guverner slovenske centralne banke Mitja Gaspari.

Slovenija oziroma Banka Slovenije sta po vstopu v območje evra izgubili možnost vodenja samostojne denarne in tečajne politike. Kot je pred časom povedal Gaspari, področje upravljanja z deviznimi rezervami po vstopu v območje evra pridobiva na pomenu.

Potem ko centralna banka del rezerv prenese v devizne rezerve ECB, se preostanek rezerv spremeni v finančne naložbe. Z upravljanjem s finančnimi naložbami naj bi Banka Slovenije zaslužila pretežni delež lastnih dohodkov za delovanje institucije in zagotovila tudi del dobička za državo. Upravljanje s temi naložbami zato postaja pomembna funkcija v centralni banki, je novembra na poslovni konferenci v Portorožu še pojasnil Gaspari.

Privajanje na evro

Prvi dan z evrom prebivalcem Slovenije v vsakodnevnem življenju ni povzročal velikih težav. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia in nemško predsedstvo sta medtem izrazila čestitke Sloveniji v imenu Evropske komisije.

Poslovanje v avtobusnem in železniškem prometu je potekalo brez motenj, podobno je veljalo za redke trgovine, ki so odprte tudi med prazniki, ter gostinsko-turistične obrate. Stranke večinoma plačujejo v tolarjih, prodajalci pa jim morajo vračati evrsko gotovino. Na bencinskih črpalkah in cestninskih postajah so prehod uspešno izvedli že takoj po polnoči.

Milejša pravila za gostince in hotelirje

Za gostince in hotelirje pri prehodu na evro veljajo nekoliko milejša pravila kot za ostale pravne osebe. Računov v evrih kot nacionalni valuti jim ni bilo treba izstavljati takoj po polnoči, ampak šele v času zajtrka.

Dovolj evrske gotovine na slovenskih železnicah in na glavni ljubljanski avtobusni postaji

Na Slovenskih železnicah imajo dovolj evrske gotovine, na poslovanje z novo valuto so pripravili tudi uslužbence. "Zaenkrat ni težav," je povedala Cvetka Draksler z info centra na ljubljanski železniški postaji. Sicer pa so na Slovenskih železnicah predvideli številne "rezervne scenarije", kot je na primer kasnejše vračanje drobiža na podlagi izdanega potrdila, zato večjih težav ne pričakujejo niti kasneje.

Tudi na glavni avtobusni postaji v Ljubljani poslovanje poteka nemoteno. Pravočasno so se opremili z zadostnimi količinami evrske gotovine. Promet je čez praznike manjši kot ob delovnih dneh. Pred prodajnimi okenci minulo noč in davi ni bilo daljšega čakanja, zmede pa ni bilo opaziti niti pri blagajničarkah niti pri potnikih.

Veriga prodajaln Noč in dan, navadno odprta 24 ur na dan, je minulo noč zaradi prehoda na evro poslovala po prilagojenem urniku, in sicer so bile prodajalne med 23. in 3. uro zaprte.

Že nekaj minut po polnoči je bilo mogoče z evri brez težav plačevati nakupe na vseh Petrolovih odprtih bencinskih servisih. Na bencinskem servisu na Celovški v Ljubljani je svoj avtomobil z gorivom prvi oskrbel predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski. "Že pet minut čez polnoč je bencinski servis normalno obratoval," je izrazil navdušenje predvsem nad tem, da so cene zdaj videti veliko nižje kot prej.

Cestninske postaje tudi zadovoljne s prehodom na evro

Prehod na skupno evropsko valuto so uspešno prestale tudi cestninske postaje. "Prehod je bil nemoten. Opolnoči smo programsko opremo prestavili tako, da podpira poslovanje v evru kot vodilni valuti tako za sistem ABC kot za ročno cestninjenje," je povedal izvršni direktor za cestninjenje v Družbi za avtoceste RS (DARS) Bojan Banfi.

Evro zgodba o uspehu za slovensko državo

Po besedah guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija je vstop Slovenije v območje evra velik uspeh za državo in za vse njene državljane. "Poslavljamo se od zelo dobre valute, približujemo se prav tako dobri ali še boljši," je danes malo po polnoči v Ljubljani izjavil Gaspari, ki je skupaj z finančnim ministrom Andrejem Bajukom ter nekdanjim guvernerjem Francetom Arharjem pričakal novo leto in s tem slovo tolarja ter prihod nove valute - evra.

Banka Slovenije je ob tej priložnosti za eno uro odprla svojo blagajno na Slovenski cesti 35 v Ljubljani in kot prvi je nekaj tolarjev za evre zamenjal Gaspari. "Poslavljanje običajno ni preveč prijazno. To pot gre za lepe spomine, hkrati pa za upanje, da gremo v čas z novo valuto, ki je prav tako ali celo boljša od valute, ki smo jo imeli," je dejal Gaspari. Kot je pojasnil Gaspari, je evro boljša valuta zato, ker zajema velik del sveta. Lahko smo srečni, da smo v krogu tistih, ki na nek način krojijo svetovno politiko in gospodarstvo, je dejal.

Nervoza ni potrebna

Nacionalni bančni guverner Mitja Gaspari svetuje, naj ljudje na bankomatih ne dvigujejo previsokih vsot. "To je le prvi dan, še štirinajst dni bo dvojni obtok tolarjev in evrov in nobena nervoza ni potrebna," je opozoril.

Minister za finance Andrej Bajuk je ob simbolnem dvigu evrske gotovine na bankomatu v središču prestolnice poudaril, da je bil vstop Slovenije v območje evra projekt, ki smo ga dosegli vsi Slovenci in Slovenke. "To je bil velik izziv za naše gospodarstvo, tudi za našo politiko in tudi za socialne partnerje. Vsi smo skupaj stopili in dejansko tudi to izpeljali," je dejal. "Mislim, da je to lep dokaz, kaj vse lahko Slovenci dosežemo, če se lotimo enega problema, in da ga rešimo v skupno korist," je še dodal minister, ki je z doseženim zelo zadovoljen.

Priključevanje bančnih avtomatov poteka po načrtu

Priključevanje bančnih avtomatov po slovenskem vstopu v območje evra poteka po načrtu. Zdaj je vključenih že 1332 avtomatov, kar predstavlja 87,52 odstotka vseh, so pojasnili v Združenju bank Slovenije. Do 10. ure je bankomate obiskalo že okoli 11.500 uporabnikov, od tega jih je prek 7000 opravilo tudi dvig gotovine. Povprečen dvig je znašal 42 evrov. Ti podatki po besedah Slavka Cimpriča iz Združenja bank Slovenije kažejo na normalen oziroma pričakovan obisk bančnih avtomatov.

Prikjučevanje bankomatov se je zgodilo potem ko je Bankart na zadnji dan minulega leta okoli 21. ure, napovedano izključil celotno mrežo vseh bančnih avtomatov po državi. Bančni avtomati niso delovali do polnoči, ko jih je Bankart začel postopoma vključevati v omrežje.

Zamenjava tolarjev v evre v Banki Slovenije že izvedljiva

V času poslovanja dežurnih poslovalnic bo mogoča samo zamenjava tolarskih bankovcev in kovancev v evrske bankovce in kovance ter večjih evrskih apoenov v manjše. Drugih bančnih storitev, vključno z vpogledi v stanje na računih in dvigi z računov, ne bo mogoče opravljati. Znesek zamenjave bo omejen na 1500 evrov, za zamenjavo višjih zneskov pa bo treba plačati provizijo ali pa jo predhodno napovedati.

Po enakem urniku bodo banke in Banka Slovenije odprle svoje poslovalnice oz. blagajno tudi v torek, 2. januarja. Plačilni promet bo dejansko stekel v bankah v sredo, 3. januarja, na dan prvega delovnega.

Če se bo pri dejanskem prehodu na evro kaj zalomilo, bodo banke v obeh prazničnih dneh po načrtih poleg že načrtovanih poslovalnic med 10. in 14. uro odprle še rezervne. V teh bi po rezervnem scenariju bank občani lahko dvigovali tudi omejene količine denarja, predvidoma do 200 evrov.

Plačevanje s plačilnimi karticami

Plačevanje nakupov s plačilnimi karticami na prodajnih mestih je bilo zaradi prehoda na evro prekinjeno predvidoma 31. decembra od 23. ure do 1. januarja 2007 do 1. ure zjutraj. Če se bo po ponovni vzpostavitvi delovanja POS terminalov kaj zalomilo, rezervni scenarij predvideva, da bodo morali trgovci ročno zabeležiti transakcijo.

Slovenija se vključuje evrski monetrani tok

Uvedba evra bo po mnenju poznavalcev vsem prinesla številne koristi, prebivalcem Slovenije pa vsaj v prvih mesecih nekaj logističnih izzivov in miselno telovadbo pri preračunavanju vrednosti v tolarjih in v evrih ter znatno več rokovanja s kovanci.

Med tolarjem in evrom je velik vrednostni razkorak, zato bo treba vrednosti evrskih kovancev vrednotiti drugače kot doslej. Tolarske kovance nizkih vrednosti ljudje radi označijo za 'drobiž', medtem ko to za apoene evrskih kovancev ne bo veljalo. Tudi razkorak med najmanjšim tolarskim in evrskim bankovcem je velik: najmanjši tolarski bankovec je za deset tolarjev, najmanjši evrski pa za pet evrov, kar znaša več kot bankovec za 1000 tolarjev. V denarnicah bo tako poslej znatno več kovancev.

V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo večina tolarske gotovine v njihove trezorje vrnila že v prvem tednu po novem letu. Postopki za izbiro izvajalca, ki bo uničil tolarsko gotovino, tečejo. Postopki uničenja - tolarske kovance bodo pretopili in jih prodali kot kovino, tolarske bankovce pa bodo uničili - naj bi bili končani v nekaj mesecih.

S 1. januarjem 2007 bo steklo obdobje dvojnega obtoka gotovine. Do vključno 14. januarja 2007 se bo lahko vse plačevalo ali v tolarjih ali v evrih, vračila preveč plačanih zneskov pa bodo morala potekati v evrih. Tolarje v evre bo nato možno brezplačno zamenjevati v bankah, hranilnicah in na poštah do vključno do 1. marca 2007.

Po tem datumu bodo banke za to storitev zaračunale provizijo, brezplačno pa bo tolarje v evre še naprej zamenjevala Banka Slovenije. Tolarske bankovce bo menjala brez časovne omejitve, tolarske kovance pa še deset let, torej do 31. decembra 2016.