Tiskane izdaje
Budimpešta – Pred kratkim so se na prvem sestanku mednarodne delovne skupine in koordinacijskega odbora za ustanovitev Unescovega čezmejnega biosfernega rezervata Mura–Drava–Donava srečali predstavniki nevladnih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Srbije ter začeli pripravljati vse potrebno za ustanovitev rezervata.
Kakšnih petdeset strokovnjakov za varstvo narave in predstavnikov vlad je začelo uresničevati deklaracijo o nameri za ustanovitev rezervata, ki so jo letos spomladi na Madžarskem podpisali pristojni ministri iz naštetih petih držav. Ustanovitev rezervata torej ni več dvomljiva, odslej bo vprašanje le, kdaj se bo to zgodilo in za kolikšno stopnjo zaščite dragocenega rečnega prostora se bo dogovorilo vseh pet držav, skupaj s Slovenijo.
Unescov sistem biosfernih rezervatov namreč nima natančno določenih povsod veljavnih pravil in pogojev, ampak je nekakšna krovna oblika povezovanja drugih oblik varovanja naravnih vrednot in spodbujanja trajnostnega razvoja na razglašenih območjih, nam je povedal predstavnik DOPPS v delovni skupini Damijan Denac. Tako je tudi s predlaganim rezervatom Mura–Drava–Donava, ki naj bi na dolžini približno 700 kilometrov in na površini okrog 800.000 hektarov rečnega in obrečnega sveta v nekakšno »evropsko Amazonko« povezal obstoječa varovana območja narave, kot so območja Natura 2000, krajinski parki na hrvaški in madžarski strani Drave ter najvrednejša območja, kot je hrvaški Kopački rit na sotočju Drave in Donave.
Udeleženci konference v Budimpešti so se, tako kot pred njimi ministri s podpisom deklaracije, načelno strinjali, da bodo posamezne države na območju rezervata ohranjale in obnavljale naravna življenjska okolja, da bodo spodbujale predvsem razvoj mehkega turizma in tradicionalnih dejavnosti in da bodo nasprotovali vsem grobim posegom v to okolje. Tako so na primer nekaj kritičnih besed namenili hrvaškemu vodnemu gospodarstvu, ki prav v času ustanavljanja biosfernega rezervata načrtuje regulacije struge Drave in Donave v njihovem okoljsko najbolj občutljivem delu. O načrtih slovenskih energetikov za gradnjo hidroelektrarn na Muri v Budimpešti ni govoril nihče, nam je povedal Damijan Denac.
V skladu s sklepi konference v Budimpešti bodo morale Avstrija, Slovenija in Srbija do druge polovice leta 2012 Unescu poslati vlogo za ustanovitev rezervata na svojem območju – Madžarska in Hrvaška sta to že storili – park pa naj bi razglasili septembra leta 2013.
Unesco je do zdaj za biosferne rezervate razglasil že 563 območij, le dvanajst jih sega čez dve in le eno čez tri države. Rezervat Mura–Drava–Donava bo tako prvi na svetu povezoval pet držav.
V Sloveniji imamo za zdaj tri Unescove biosferne rezervate: Julijske Alpe, Kras in območje Kozjanskega ter Obsotelja.
