Evropa ne bo plačala litijskih napak

Davkoplačevalci bodo morali za 480 metrov kanalov po nepotrebnem plačati 840.000 evrov in DDV.

Objavljeno
14. november 2013 07.33
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Litija, Ljubljana – Ker litijska občina gradnje 480 metrov kanalizacije na Ponoviški cesti v Litiji ni vnesla v investicijski program evropskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju srednje Save, bo morala 840.000 evrov (in DDV) vredno naložbo plačati iz občinskega proračuna.

Občinarji ne vedo, kam odtekajo odplake

Občinarji so namreč prepozno ugotovili, da kanalizacija na Ponoviški cesti ne omogoča odtekanja odplak z levega brega Save (celotno naselje Gradec) do črpališča, saj ni bilo povezovalnega kanala, ki je bil v idejnem projektu prikazan, kot da že obstaja. Zaradi dodatnih del je občina na pristojno ministrstvo naslovila vlogo za dodaten evropski in državni denar, župan Franci Rokavec pa pričakuje pozitivno odločitev ministrstva do konca leta.

Za napako je po Rokavčevem mnenju kriv zastarel kanalizacijski kataster iz leta 2002, ki je izkazoval ustreznost kanala na Ponoviški cesti. Leta 2011 je občina kataster sicer posodobila, a prepozno, saj je ministrstvo za gospodarstvo že leto prej izdalo odločbo o odobritvi sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Na vprašanje Dela, ali bo zaradi nepotrebnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja kdo odgovarjal, je Franci Rokavec povedal, da je po njegovem prepričanju »prvi krivec naročnik idejnega projekta, takratno ministrstvo za okolje in prostor, ki bi za to moralo odgovarjati«. Domačini pa menijo, da bi del krivde morale nositi tudi občinske tako imenovane strokovne službe, saj se jim ni niti sanjalo, kam odtekajo odplake.

Na naše vprašanje, ali obstaja možnost za dodatno sofinanciranje »pozabljene« kanalizacije v Litiji z državnim in evropskim denarjem, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovorili, da manjkajoči vod ni bil predviden v pisni vlogi občine, na podlagi katere so bila odobrena finančna sredstva. Občina je namreč zagotavljala celovito reševanje problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda na svojem območju, zato stroški gradnje niso upravičeni in jih bo morala plačati sama.

Centralna čistilna naprava

Kljub zapletu gradnja kanalizacije v litijski občini poteka po načrtih, skupaj s šmarsko pa sta pred kratkim pridobili tudi gradbeno dovoljenje za centralno čistilno napravo, ki jo bosta v okviru istega evropskega projekta zgradili skupaj. Gradnjo bodo predvidoma začeli šele spomladi, v litijski občini pa se že pogovarjajo s Petrolom o možni podelitvi koncesije za 30-letno upravljanje. Koncesnina bi znašala približno milijon evrov, občini pa bi si jo razdelile skladno z lastniškima deležema (Litija 68 odstotkov, Šmartno pri Litiji 32 odstotkov). Pogovore sta za Delo potrdila tako župan Rokavec kakor tudi tiskovni predstavnik Petrola Sandi Salkič. Šmarski župan Milan Izlakar pa bi raje videl, da čistilno napravo upravlja litijska komunala, saj bi bilo to, po njegovem prepričanju, ceneje za gospodinjstva v obeh mestih.