Evropa zna bolj ceniti naše znanje kot mi

Ljubljana – V Sloveniji spoštovanje človeka, njegove osebnosti, položaja v podjetju ali zavodu in tudi spoštovanje njegovega dela ne glede na pomembnost in stopnico v hierarhiji še precej šepa, ob 7. oktobru, svetovnem dnevu dostojnega dela, ugotavlja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Eden od mednarodno primerljivih kazalnikov položaja na trgu dela je stopnja delovne aktivnosti, ki je pri nas 55-odstotna, kar je po podatkih Statističnega urada (Surs) poldrugi odstotek več od povprečja 28 držav EU. Surs je izmeril tudi delovno aktivnost domačih statističnih regij: najnižja, 51,4-odstotna, je na Primorskem in Notranjskem, najvišja, 58-odstotna, v JV Sloveniji.

Lani boljša varnost zaposlenih

Po Jerkičevi je za človeka poleg dodatnega izobraževanja in napredovanja ter dostojnega plačila pomembna tudi varnost zaposlitve. Razveseljiv je podatek Sursa, da se je varnost zaposlitve pri nas lani povečala, saj je bilo v primerjavi z 2018 zaposlenih za nedoločen čas za pet odstotkov več, za določen čas pa za 14 odstotkov manj. Kar 56.000 delovno aktivnih pri nas pa je bilo lani še vedno prekarcev, od teh skoraj polovica študentov, ki so delali prek študentskega servisa, skoraj četrtina prek agencij, dobra petina je bilo samozaposlenih ali so pretežno delali za eno stranko, sedem odstotkov ljudi pa je ne po lastni želji imelo zaposlitev s krajšim delovnim časom.



Kot pravi Branko Sevčnikar, predsednik sindikata dejavnosti energetike pri ZSSS, jim je v kolektivni pogodbi elektrogospodarstva »kljub željam delodajalske strani uspelo, da poglavje o prekarnem delu sploh ne obstaja«. »Prekarna oblika dela in opravljanje posameznih del prek espejev je pogubno za delavski razred in na dolgi rok tudi za tiste, ki ga opravljajo. Mladi so predvsem premalo osveščeni o nevarnostih takšnih oblik dela, kar je napaka šolskega sistema,« meni Sevčnikar.



Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pritrjuje: »Mladi so najbolj izobražena generacija, ki dajejo prednost bolj dostojnim oblikam dela prav zato, ker so se toliko let učili in verjeli, da se jim, če bodo v šoli pridni, obeta boljša prihodnost.« A kljub temu, da so najbolj izobraženi, so mladi po drugi strani pripravljeni pristati na marsikaj, dodaja: »Trg dela in delodajalci to izkoriščajo, kar je nevarno. Žal se je fleksibilnost mladih prevesila v odprto polje izkoriščanja.«
 

Pohvalno »prestrukturiranje« poklicev

Podatki Sursa kažejo, da je približno 38 odstotkov zaposlenih Slovencev lani delo opravljalo zvečer, skoraj petina tudi ponoči, opolnoči do 8. ure zjutraj, ob sobotah jih je delala dobra polovica, ob nedeljah pa skoraj vsak tretji. Največ delovno aktivnih pri nas spada v poklicno skupino strokovnjaki, pred neindustrijskimi poklici, storitvene dejavnosti so v zlati sredini, sledijo jim uradniki, kmetovalci, ribiči, najmanj pa je poklicev za preprosta dela in vojaških poklicev. »Struktura kaže spremembe, ki se v družbi dogajajo in niso nič drugačne, kot jih sicer pozna Evropa; Slovenija celo nekoliko zaostaja,« o »prestrukturiranju« poklicnih skupin meni Jerkičeva.