Evroposlanci obžalujejo blokado pogajanj s Hrvaško

Bruselj - »Evropski parlament je vselej na strani šibkejšega,« je že po razpravi zunanjepolitičnega odbora o resoluciji, ki ocenjuje napredek Hrvaške na poti v Unijo, poudaril Hannes Swoboda. Evroposlanec sodi, da je Slovenija kot članica Unije »močnejša« od kandidatke, četudi ta med poslanci uživa »zelo močno podporo«. Kljub prepričljivemu izidu glasovanja (55 za, dva proti in en vzdržan) pa avtor resolucije ne more biti povsem zadovoljen. Člani odbora so namreč v nasprotju z njegovim stališčem - resda s pičlo večino treh glasov - podprli dopolnilo nemškega poslanca Bernda Posselta, ki obuja neformalni blejski dogovor premierov Janeza Janše in Iva Sanaderja (avgusta 2007) o izročitvi mejnega spora Meddržavnemu sodišču (ICJ) v Haagu, Sloveniji in Hrvaški pa priporoča, naj razsodbo uveljavita.

Še manj zadovoljna je lahko Slovenija, saj evropski parlament »globoko obžaluje, da so bila pristopna pogajanja dolgo časa povsem zaustavljena zaradi dvostranskih problemov«. To je izzvenelo kot jasna kritika veta na odpiranje in začasno zapiranje poglavij pravnega reda, ki po prepričanju Ljubljane vsebujejo dokumente, v katerih kandidatka prejudicira potek meje. Pozornim očem ni ušlo, da je predlagatelj István Szent-Iványji dopolnilo zapisal v pretekliku, kar morda zbuja upanje, da bodo pristopna pogajanja s Hrvaško vendarle spet spravili v tek do marčne plenarne seje, na kateri naj bi evropski parlament dokončno potrdil resolucijo. A ne glede na morebitni razplet, je pilula grenka. Parlamentarci kljub vsemu niso skoparili z dobronamernimi nasveti. Avstrijski socialdemokrat Swoboda se je, denimo, zavzel za čimprejšnje srečanje premierov obeh držav brez postavljanja vnaprejšnjih pogojev, kakršen je zahteva Iva Sanaderja, da se bo z Borutom Pahorjem pogovarjal samo v navzočnosti predstavnikov Unije.

Predlog resolucije sta podprla tudi slovenska člana odbora Lojze Peterle in Jelko Kacin. Poslanec NSi pa je glasoval proti dopolnilu strankarskega kolega Posselta, ker »nima pravne podlage in je enostranski, saj zagovarja arbitražo (sodišča) v Haagu, kar ni naloga parlamenta, sploh pa o tem ni bila sprejeta končna rešitev, s katero se morata strinjati obe strani«. Lojze Peterle upa, da bo do plenarnega zasedanja mogoče še kaj spremeniti, za izboljšave da se bo potrudil tudi sam.

Pobuda za ICJ ni presenetila Jelka Kacina, saj »smo ta poziv slišali že večkrat, ampak v tem trenutku ne gre za arbitražo, temveč za deblokiranje (širitvenega) procesa, in treba je najti način, ki bo hrvaški strani omogočil, da vse priloge dokumentov, ki tako ali drugače prejudicirajo končni potek meje, izloči iz pogajanj«. Toda Hrvaška tega »sama zdaj ni sposobna narediti, zato definitivno potrebuje zunanjo pomoč«, je prepričan evroparlamentarec LDS, ki ugotavlja, da je prijem Zagreba, ki »upa, da bo s pritiskom drugih 26 članic Unije spremenil stališče Slovenije, samomorilski«. Na Hrvaškem, je pojasnil Kacin, »pač ne razumejo pravil delovanja znotraj EU, kajti tako kot nihče ne more prisiliti Španije ali Romunije, da priznata Kosovo, ali pa Nizozemske k popuščanju pri sporazumu o stabilizaciji in pridružitvi s Srbijo, tudi ni načina, ki bi Slovenijo prisilil, da naredi nekaj, kar je v nasprotju z njenimi nacionalnimi interesi«.

Iz četrtkovega Dela.