Tiskane izdaje
»Ne želimo si več kot ostale kmetijske dejavnosti, želimo pa enakopravno obravnavo,« je po prejetju negativnega mnenja iz Bruslja povedal predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, prepričan, da je geografska označba ključnega pomena za razvoj slovenskega čebelarstva.
»Predlagatelj geografske označbe v EU je ministrstvo. V Bruslju se že leta dogo potegujemo za to zaščito, a je, pravijo, težava zaradi imena slovensko. Zdaj smo dobili navodila, da bi iskali drugo poimenovanje. Če želimo, da bi zaščitili nacionalno poreklo, kar je prej izjema kot pravilo, naj bi zdaj dokazali, da je poreklo slovenski med že dalj časa v uporabi in da ljudje to zaznavajo, da je to del tradicije. Naš problem pa je, da imamo mlado državo, ki ima šele dobrih 20 let. Zdaj so prišla navodila, da bi mogoče zaščitili med z dežele Kranjske, ker je o njem pisal že Valvazor,« pojasnjuje.
Za med ni recepture
Sicer pa je zagovarjanje označb nekaj povsem drugega kot pri izdelkih, kjer obstajajo receptura in so natančno zapisani deleži. »Za med ni recepta, med naberejo čebele v naravi in se od leta do leta spreminja, zato zagovarjamo, da je toliko in toliko cvetnega prahu, da je to slovensko pridelovalno območje, ki ima različne vrste rastlin,« še dodaja Noč, ki je prepričan, da je za našo državo tovrstna zaščita umnejša in predvsem racionalnejša od zaščite medu posameznih regij.
Če bi imeli na nalepki na daleč opazno označbo, da gre za slovenski med, da je pod nadzorom, bi ljudje vedeli, da kupujejo slovenski med in ne južnotirolskega ali kitajskega ali kateregakoli drugega, je prepričan predsednik slovenskih čebelarjev. »Če ne bomo imeli svoje blagovne znamke in je uveljavili med našimi ljudmi, kot je to uspelo Nemcem z nemškim medom, nam grozi, da nas bo neka trgovska veriga s svojimi komercialnimi prijemi preprosto posrkala,« je v zagovor zaščiti slovenskega medu poudaril Noč, ki je nemški primer podkrepil še z besedami, da tamkajšnjim kupcem ne pride na misel, da bi kupovali kitajski med namesto nemškega, ki ima ustrezen imidž.
Ni še vsega konec
Negativni odgovor evropske komisije na predlagano zaščito slovenskega medu bo terjal dodatne napore slovenske strani, da dopolni vlogo za njegovo želeno zaščito v EU. »Ne moremo se sprijazniti, da je zadeva zdaj za nas zaključena. Naredili bomo vse, da bomo tisto, kar je komisija navedla kot ne dovolj prepričljivo, dodatno pojasnili in s tem postopkom nadaljevali,« zagotavlja državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik. In še, da bodo uporabili vse mogoče oblike prepričevanja, čeprav je jasno, da na koncu odtehtajo papirji in zapisane obrazložitve. Vztrajanje pri enotni zaščiti geografskega porekla kljub željam nekaterih po posamezni, regionalni zaščiti medu, kot je kočevski gozdni med (že registriran na ravni EU), je po besedah Ravnika pomembno tudi za aktivnosti pri promociji slovenskih živil.
Letos slaba letina
Letošnji pridelek medu je okleščen na 600 do 700 ton oziroma na tretjino (lani blizu 2400 ton ). To je premalo za lastno oskrbo ob dejstvu, da v povprečju pojemo 1,1 kilogram medu na prebivalca. »Problem je, da bo zdaj manjko spet nadomestil med iz tujine, ki smo ga ob poprej zadovoljivi ponudbi domačega, večinoma spravili s polic,« pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
