Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija, kljub pojasnilom slovenske strani, ugotavlja resne pomanjkljivosti pri upravljanju in sistemih nadzora v programih okoljske in prometne infrastrukture. Sloveniji je naložila, da te resne pomanjkljivosti odpravi v dveh mesecih ali pa bo zamrznila vsa nadaljnja izplačila za te programe.
Gre za programe oziroma prioritete posodabljanja in gradnje cestne, železniške in pomorske infrastrukture ter okoljske programe, ki zagotavljajo pitno vodo in gradnjo čistilnih naprav.
Pismo, ki ga je vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) prejela 9. septembra, je ostro, saj slovensko stran opozarja, da je bila o zaznanih resnih nepravilnostih neformalno obveščena že konec lanskega leta, formalno pa sredi januarja. Na začetku marca je komisja že zamrznila vsa povračila v slovenski proračun.
Po pošiljanju pojasnil junija in julija je generalni direktor direktorata za regionalno in mestno politiko sredi avgusta Sloveniji sicer sprostil slabih 183 milijonov evrov povračil, vendar je zdaj spet zagrozil, da bodo ostala zamrznjena, ker iz končnega poročila za leto 2013 ter pojasnil slovenske strani in drugih dokumentov še vedno ugotavlja resne pomanjkljivosti pri upravljanju in sistemih nadzora okoljskih programov in programov prometne infrastrukture.
Letos je ogroženih 321,7 milijona evrov povračil ministrstva za infrastrukturo in 207 milijonov ministrstva za okolje. Od konca črpanja finančne perspektive 2007–2013 do konca prihodnjega leta pa še približno tak znesek. Skupaj dobra milijarda evrov.
Ključni očitek
Evropsko komisijo moti tudi določba v razpisnih pogojih za omenjene programe, da so bili izvajalci in nadzorniki pri teh projektih lahko samo osebe, registrirane na slovenski inženirski zbornici, kar je po njihovem mnenju huda kršitev evropskih pravil, vendar jih moti predvsem to, da slovenski nadzorni organi teh kršitev sploh niso zaznali. SVRK mora zato opraviti analizo vseh razpisov, določiti finančne korekcije in pojasniti, kdaj in kako bo izboljšan sistem nadzora. Poleg tega pa še načine preprečevanja diskriminatornih določb, kot je članstvo v slovenski inženirski zbornici.
V SVRK pravijo, da je analiza končana in da je v preverjanju na uradu za nadzor proračuna, ki ga komisija krivi, da ni opravil svojih nadzorstvenih nalog. Tam to zanikajo in menijo, da so zahteve komisije neutemeljene. Podajanje žogice pa pomeni, da denar stoji in da je primanjkljaj v proračunu vsak dan večji.
Igračkanje, ki nas lahko stane milijardo
Evropska komisija (EK) grozi z zamrznitvijo skoraj 530 milijonov evrov, ki bi jih morali kot povračila za že izvedene projekte, (so)financirane z evropskimi sredstvi, do konca leta nakazati v slovenski proračun. Razlog so resne nepravilnosti pri upravljanju sredstev in sistem kontrol.
Trditev o neustreznem sistemu kontrol moramo označiti za neutemeljeno. Gre namreč za vprašanja, ki so pravno zelo zapletena, kar nakazujejo tudi različna stališča strokovnjakov z navedenega področja, revizijski organ je nepravilnosti zaznal, predlagal tudi finančne popravke, a nižje od tistih, ki jih predlagajo revizorji evropske komisije,« pravijo na ministrstvu za finance oziroma na uradu za nadzor proračuna o opozorilih iz EU.
Pri tem se ministrstvo odziva na revizijsko poročilo EK, ki je ugotovilo sistemsko napako v diskriminatornem pogoju v vsaj devetih javnih razpisih, in sicer da morajo biti izvajalci in nadzorniki člani Slovenske inženirske zbornice, torej so drugi inženirji iz sorodnih evropskih cehovskih organizacij izključeni. Na ministrstvu zavračajo, da bi šlo za diskriminacijo. Pri tem se sklicujejo na Državno revizijsko komisijo kot vrhovni nacionalni organ pri revidiranju javnih naročil in pravijo, da v teh primerih ne gre za dikriminacijo. To so kot odgovor navedli tudi EK.
Na ministrstvu priznavajo napake pri dveh projektih, ki jih je revidirala EK, in da so na obeh določili finančne korekcije, o višini se sicer z EK še pogajajo.
Zadnje opozorilo
Na ministrstvo smo naslovili vprašanja v zvezi s pismom generalnega direktorja za regionalno in mestno politiko, ki je 9. septembra prispelo v Slovenijo, v katerem opozarja, da še vedno velja sistemska diskriminacija. Evropske komisije pojasnila finančnega ministrstva torej niso pomirila, ampak, glede na vsebino pisma, prav nasprotno.
Slovenija mora v dveh mesecih določiti finančne korekcije za projekte, pri katerih je komisija ugotovila nepravilnosti. Finančno ministrstvo se o višini še pogaja. Potem mora Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) opraviti analizo vseh javnih naročil okoljske in prometne infrastrukture iz finančne perspektive 2007-2013. V vladni službi so nam pojasnili, da so naredili analizo več kot 300 projektov.
Analiza je zdaj v uradu za nadzor proračuna, ki preverja ustreznost analize. Na podlagi te analize namerava SVRK določiti petodstotno finančno korekcijo za vse projekte, za katere so veljali diskriminatorni razpisni pogoji. Ocenjujejo, da bo skupna višina korekcije okoli pet milijonov evrov. To bo predlog slovenske strani in komisija bo lahko zahtevala večjo korekcijo. Na SVRK sicer pravijo, da sredstva iz finančne korekcije za Slovenijo niso izgubljena in da bodo lahko porabljena pri drugih projektih, kar je v teoriji res, v praksi pa je bilo le malo projektov izvedenih v letu dni, kolikor je še ostalo do konca finančne perspektive.
Da tokrat z EK ne bo šale, dokazuje tudi zahteva, naj Slovenija obvesti vse, ki so na podlagi takega razpisa izpeljali projekte, da bodo morali del denarja vrniti.
Tretja, ključna zahteva pa je, da se sprejmejo ukrepi, da se take diskriminacije ne bi nadaljevale, in predvsem, da bo slovenska stran predstavila delujoč sistem nadzora, ki bo sposoben odkriti nepravilnosti. Če tem zahtevam ne bo ugodeno, bo komisija zamrznila več kot pol milijarde evrov povračil.
Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da se je Slovenija teh istih očitkov že otepala v letih 2011-2013 in vedno obljubljala spremembe, da je komisija pravočasno sprostila sredstva. Kaže, da je tokrat drugače in da v Bruslju ne bodo več zadovoljni z malenkostnimi popravki, ampak bodo vztrajali pri sistemskih rešitvah.
Zato bo pomembno, koga si bo bodoči minister za finance Dušan Mramor, ki je napovedal spremembo strukture črpanja evropskih sredstev, izbral v svoj kabinet. Z ljudmi, ki so do zdaj vodili to politiko, sprememb pač ne bo.
