Tiskane izdaje
Doslej vloga in naloga trojke, ki jo je predlagala evropska komisija, nista bili povsem znani. Če podatki HTV držijo, potem dileme, kako bo v slovensko-hrvaškem sporu posredovala trojka, v kateri bodo Martti Ahtisaari, Robert Badinter in še ena pravnica, ni več. Tukajšnji državni vrh s premierom in predsednikom Stjepanom Mesićem na čelu je sicer odločno proti takšnemu političnemu reševanju mejnega spora. Predlog, da bi evropski modreci, ne pa mednarodno sodišče, potegnili mejo med državama, je idealen za Slovenijo, je poročala HTV, vendar je za Hrvaško nesprejemljivo, da bi potek meje trojka rešila »po nekakšnem svojem ključu«. (Iz četrtkove tiskane izdaje Dela)
Rehn: Spor s Slovenijo ogroža hrvaška pogajanja
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v pogovoru za britanski dnevnik Financial Times izrazil upanje, da bo v naslednjih dveh tednih oblikovana evropska skupina ne več kot treh strokovnjakov, ki bo pripravila priporočila o tem, kako rešiti spor o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ta, je dejal, ogroža cilj, da bi Hrvaška pogajanja končala še letos.
Po oceni evropskega komisarja mejni spor s Slovenijo ogroža načrt, da bi Hrvaška pristopna pogajanja z EU končala še letos. "Vsak dan se povečuje tveganje, da se nam bo urnik izmuznil," je dejal Rehn.
Kot glavne tri naloge, ki so pred Hrvaško, je komisar opredelil okrepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, za Bruselj sprejemljiv načrt za prestrukturiranje ladjedelnic ter vzpostavitev mehanizma za rešitev mejnega spora s Slovenijo.
Mejni spor zadeva predvsem dostop Slovenije do mednarodnih voda, piše FT in dodaja, da nekateri evropski strokovnjaki nedavno odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu glede poteka morske meje med Romunijo in Ukrajino vidijo kot koristen precedenčni primer za slovensko-hrvaški spor. Vendar pa se slovenski in hrvaški strokovnjaki ne morejo dogovoriti o pogojih za dodelitev primera sodišču v Haagu, dodaja časnik.
"V tem trenutku v javnih razpravah v obeh državah narašča negativna retorika. To nas skrbi, vendar se ni zgodilo še nič usodnega, zato imamo vse razloge za iskanje rešitve," je za britanski časnik še dejal evropski komisar.
Kot piše FT, 46-letni finski liberalec trdno verjame v širitev EU, češ da je širitev leta 2004 povečala geopolitično težo EU in njene gospodarske možnosti. Vendar pa so njegova stališča naletela na kritike nekaterih nemških in francoskih politikov, kot je predsednik Evropskega parlamenta, Nemec Hans-Gert Pöttering, ki je ta teden dejal, bi morala biti prednostna naloga EU Lizbonska pogodba in ne širitev.
Sanader zadovoljen s srečanji v Strasbourgu
Hrvaški premier Sanader je na današnji seji vlade povedal, da je zadovoljen z odzivi na svoja torkova srečanja z voditelji najbolj vplivnih političnih skupin v Evropskem parlamentu. Kot je dejal, so vse poslanske skupine podprle pravno rešitev slovensko-hrvaškega mejnega spora.
"Vse poslanske skupine v Evropskem parlamentu so podprle ključna načela, ki jih zastopa Hrvaška, bila pa so tudi uveljavljena v praksi širitve Evropske unije," je izjavil predsednik hrvaške vlade.
Kot je pojasnil, gre za načela, da se dvostranska vprašanja ne prepletajo s pogajalskim procesom ter da je Slovenija vstopila v EU z odprtim vprašanjem meje ter da je najboljše, če bi se spor uredil na Meddržavnem sodišču v Haagu. Spomnil je, da je omenjeno sodišče uredilo približno 50 podobnih primerov in da ni nobenega razloga, da Zagreb in Ljubljana ne bi spora uredila na omenjenem sodišču.
Sanader je poudaril, da ne obstaja nikakršen razlog, da bi Slovenija nadaljevala z blokado hrvaških pogajanj, tako kot ni razloga, da se dvostransko vprašanje dviguje na raven pogajanj z EU. Izrazil je upanje, da bosta tudi v napovedanih pogovorih s slovenskim premierom Borutom Pahorjem še enkrat poudarila omenjena načela kot ključna.
"Hrvaška mora biti 28. članica EU, sicer pa članstva ne bo kupila z ozemljem," je izpostavil Sanader in ponovil, da si Hrvaška želi razvijati dobre sosedske in prijateljske odnose s Slovenijo.
Večernji list: Sanaderjeva hoja po žici
Medtem ko na Hrvaškem le redki vedo, kaj točno je evropski komisar Olli Rehn nenadoma prinesel v Ljubljano in Zagreb, je jasno, da ima šef hrvaške vlade Ivo Sanader v tem trenutku roke večkrat zvezane, piše današnji Večernji list.
Hrvaški premier ima roke zvezane predvsem zaradi Rehnove zahteve, da se podrobnosti pobude v javnosti ne objavijo prezgodaj; zavezuje ga tudi dejstvo, da je Evropska komisija sprejela deblokado pogajanj ter predvsem zapleteno stanje, v katerem se je znašla Hrvaška, pojasnjuje komentatorka zagrebškega časnika.
"Slovenci si ne želijo Meddržavnega sodišča v Haagu in sojenja na podlagi mednarodnega prava, Hrvaška pa bo težko sprejela pogajanja o ozemlju, sicer pa ne more zavrniti pobude, da se vkopani položaji premaknejo z mrtve točke. Hrvaška enostavno ne sme prva reči 'ne'," poudarja Večernji list.
Dodaja, da je Slovenija v podobnem položaju, posebej potem ko je blokirala potrditev hrvaškega protokola za vstop v Nato. "Kdor koli bo nekonstruktiven, bo vnaprej zgubil," dodaja Večernji list. "Evropska komisija želi pokazati, da Evropa prinaša rešitve in ne probleme."
"EU ne doživlja slovenske blokade kot nerešljivega problema. Hrvaška bi bila v veliko težjem položaju, če se ne bi spreminjalo javno mnenje na Irskem, kjer gredo najnovejše politične raziskave končno v prid potrditve Lizbonske pogodbe, ki institucionalno odpira vrata hrvaškemu članstvu," opozarja Večernji list.
Ocenjuje, da Sanaderju ne preostaja nič več od tistega, kar počne sedaj. "Ko ga vprašajo, kaj misli o Rehnovi pobudi, jo najprej prisrčno pozdravlja, potem govori nekaj vmes, konča pa z blejskim dogovorom z Janšo in s tem, da je rešitev treba utemeljiti na mednarodnem pravu," nadaljuje časnik. Na omenjeni ovinkasti črti se izogiba deklarativnem zavračanju Ahtisaarijevega posredovanja. Kot pa dodaja časnik, Sanader že poudarja, da v končnici nihče ne sme biti ne zmagovalec ne poraženec.
"Prišel bo tudi čas, ko bodo morali omenjene politične šifre prevesti v razumljiv jezik, v jasne informacije za javnost o tem, kdo in na kakšen način bo skrojil mejo. Hrvaška pa lahko ima prednost pred Slovenijo, ker obmejnega spora ni uporabljala za notranjepolitične boje. Tudi zaradi tega, ker vlada dobro nadzira parlamentarno večino in ima odgovorno opozicijo, ki ne pada v populizem. Kaj pa Slovenija?" sklene komentatorka.
