Evropski zakoni so tudi slovenski

Ljubljana - V četrtek se bo začela štiridnevna volilna tekma za poslanske sedeže v evropskem parlamentu (EP), v kateri bo v nedeljo drugič v svoji zgodovini sodelovala tudi Slovenija. Možnost oditi na volišča bo v 27 članicah unije dobilo 375 milijonov volivcev, že vnaprej pa se ve, da številni, tudi Slovenci, te pravice ne bodo izkoristili. Med 736 parlamentarci, ki bodo izvoljeni za petletni mandat, bo tudi sedem državljanov Slovenije. V zadnjih dneh so raziskave javnega mnenja zaznale povečano zanimanje za evropske volitve, poznavalci pa trdijo, da si politika ni še nikoli bolj prizadevala spodbuditi volivce h glasovanju. Nizka udeležba lahko okrepi možnosti za vzpon radikalnih strank, ki v težkih gospodarskih razmerah in naraščajoči brezposelnosti spodbujajo ekstremizem.

Vse javnomnenjske ankete napovedujejo zmago SDS, ki naj bi dobila dve mesti, prav toliko naj bi dobila tudi SD, ki po številu glasov nekoliko zaostaja. Med strankami, ki bodo najverjetneje dobile svojega poslanca v EP, so še Zares, LDS, NSi in Desus. Čeprav Slovenci po raziskavah Eurobarometra vemo več o Evropski uniji in evropskem parlamentu kot državljani marsikatere druge članice, je naše zanimanje za evropske volitve nekje v zlati evropski sredini. Na naših prvih evrovolitvah pred petimi leti je bila volilna udeležba 28,3 odstotna, tam nekje pa se gibljejo tudi realna pričakovanja za letošnje glasovanje. Resno odločenost iti na volišče je v anketah izrazilo okrog 44 odstotkov vprašanih Slovencev, a izkušnje učijo, da je številka na koncu običajno nižja.

Širše od domačih okvirov

Evropske volitve so resda lahko dober pokazatelj političnega razpoloženja domače javnosti, a njihov pomen je vendarle mnogo širši. Gre za možnost, da soodločamo o pomembnih vprašanjih, ki bodo močno vplivala na naše življenje, čeprav se odločitve, ki jih sprejme parlament, sprva zdijo morda oddaljene in neoprijemljive, pojasnjuje Nataša Goršek Mencin, vodja Informacijske pisarne evropskega parlamenta, ki v Sloveniji deluje od leta 2003. »Volitve bodo nekako pokazale tudi to, ali zaupamo EU, ali se nam zdi dobro, da smo v njej ali ne. Govorimo o tem, ali volivec sprejema dejstvo, da bo o cesti pred njegovo hišo odločil župan, o cesti recimo do Celja državni zbor, o cesti do Berlina pa evropski parlament. Treba se je zavedati, da je Slovenija članica EU in da se odločitve sprejemajo na več ravneh in da nekatere sodijo na evropsko raven. Nekatere stvari so slišati zelo abstraktne, ko pa se prenesejo do volivčeve hiše in ceste, jih občuti zelo konkretno. Zavedati se moramo, da je EU naš svet in da se bodo odločitve sprejemale ne glede na to, ali bomo mi kot volivci sodelovali pri tem ali ne.«

Kot opozarja vodja informacijske pisarne, se marsikdo pri nas ne zaveda, da »poslanci, ki se združujejo v politične skupine, ne zastopajo interesa držav, ampak interes volivcev v temah, ki se jih ne da rešiti zgolj v nacionalnih parlamentih. Tam je recimo mogoče rešiti problem čistosti Ljubljanice, ne da se pa rešiti okoljske problematike v širšem smislu. To so stvari, ki so tesno povezane.« Maja Kezunovič Krašek, tiskovna predstavnica pisarne, pa dodaja: »Zavedati bi se morali, da evropski zakon ni neki zakon, ki ga sprejemajo neki Evropejci, ampak je to naš zakon. So stvari, o katerih odločamo samo pri nas, in so izjemno pomembna vprašanja, ki jih bo Evropa reševala skupaj in se tičejo nas vseh. Tega se mnogi ne zavedajo.«

Nezanimiv, a pomemben

Vodja pisarne se strinja, da sta evropski parlament, ki zaseda v Strasbourgu in Bruslju, in njegovo delo precej neprivlačna za javnost, nikakor pa ne nepomembna. Gre za edino evropsko institucijo, katere predstavnike ljudje volijo neposredno, njena moč pa se je z leti močno okrepila: sprejema zakone, ki veljajo v vseh 27 članicah, potrdi predsednika in člane evropske komisije, nadzoruje delo komisije in ima možnost njene razrešitve, je zadnji odločilni dejavnik pri sprejemanju proračuna Unije. Parlament deluje v 23 jezikih, v zadnjem mandatu pa je sprejel precej pomembnih odločitev. Med temi sta med ljudmi nedvomno najbolj odmevali uredba o gostovanju v mobilnih omrežjih, s katero so dosegli znižanje stroškov mobilnega telefoniranja v tujini, a znotraj EU, in uredba o cenah letalskih vozovnic, ki določa, da mora znesek vsebovati vse dodatne davke in dajatve. A to je le delček problemov in rešitev, ki so jih sprejeli v tem mandatu.

Parlamentarce, ki bodo izvoljeni v prihodnjih dneh, že čakajo nove naloge, s katerimi se bodo spopadli v prihodnjih mesecih. V ospredju so nadzor nad finančnimi institucijami, podnebne spremembe, mobilnost pacientov iz države v državo, čezmejno kaznovanje za prometne prekrške, uravnoteženje družine in dela itd. Pod suhoparnimi oznakami se skrivajo spremembe, ki olajšujejo in izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov.

In kaj lahko v tem parlamentarnem mravljišču naredi sedmerica Slovencev? Nataša Goršek Mencin pojasnjuje: »Pred volitvami teh vprašanj nismo zasledili, zadnje čase pa je o tem kar veliko govora. Treba je pogledati ustroj EP, da si človek predstavlja, kako sploh deluje teh sedem poslancev. Gre za neke vrste pozitivno diskriminacijo, saj imamo z dvema milijonoma prebivalcev več poslancev na prebivalca kot recimo Nemčija, ki ima 82 milijonov prebivalcev in 'samo' 99 poslancev. EP deluje, tako kot vsi parlamenti, v političnih skupinah. Politične stranke, ki so dobile glasove na volitvah, so se sestavile v skupine, ko so prišle v parlament. Imamo sedem skupin in neodvisne. Če se je treba na politični ravni nekaj dogovoriti, je prostor že zožan, saj se za mizo usede teh sedem vodij in neodvisni. Če so naši v teh skupinah dobro pozicionirani, če so uspeli s svojim mnenjem prepričati kolege oziroma se z njimi dobro povezati, bo mnenje enega samega parlamentarca iz majhne države prišlo do najvišjega političnega vrha, kjer se sprejemajo odločitve.«

Iz tiskane izdaje Nedela