Tiskane izdaje
Ljubljana – Je Facebook osrednji odgovorni urednik in obenem globalni cenzor? Tehnološki velikan, ki postaja najpomembnejši razširjevalec svetovnih novic, je razburil javnost, ko je umaknil znamenito fotografijo napalmske deklice, ker je punčka na njej gola.
Fotografija deklice, ki si trga goreča oblačila po napadu njene vasi z napalmom, je pretresla svet. Ponatisnjena je v številnih medijih, knjigah in učbenikih. Obstaja vzrok, da je morda ne bi več objavljali, in sicer, da Kim Phuc, ki danes živi v Kanadi, najbrž nihče nikoli ni vprašal, ali si želi postati pretresljivi simbol protivojnih protestov. Facebook je pred kratkim našel še enega. Po njihovem objava fotografije krši pravilo, ki na družbenem omrežju prepoveduje objavo golih prsi, spolnih organov in zadnjice.
Fotografijo devetletne Kim Phuc je najprej objavil norveški pisatelj Tom Egeland kot del serije fotografij Teror vojne. Facebook je zato začasno ukinil njegov uporabniški profil. O incidentu je nato poročal vodilni norveški dnevnik Aftenposten. Članek so na facebooku dopolnili s posnetkom deklice in nato dobili poziv, naj fotografijo počrnijo ali umaknejo. Še preden so se lahko odzvali, je Facebook fotografijo zbrisal. To je sprožilo val ponatiskovanja fotografije, ki se mu je pridružila tudi premierka Erna Solberg. Vsem trem je Facebook objavo umaknil. Odgovorni urednik dnevnika Aftenposten Espen Egil Hensen pa je objavil javno pismo Marku Zuckerbergu, ga obtožil zlorabe moči in ga pozval, naj se – če je že najmočnejši globalni urednik – tako tudi obnaša. V Facebooku, kjer so umik fotografije sprva še zagovarjali s pojasnilom, da je posnetek resda ikoničen, a da je težko razmejiti med objavo enega in drugega golega otroka, so spremenili odločitev. Zapisali so, da bi v nekaterih državah posnetek golega otroka še vedno obveljal za otroško pornografijo, a da v primeru fotografije napalmske deklice prepoznavajo zgodovinski in globalni pomen podobe.
Internetna pravila
»Očitno se končuje obdobje, ko je internet deloval kot odprt prostor srečevanja,« pravi Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede in vodja Centra za marketing in odnose z javnostjo, ki je na uporabniškem profilu protestiral proti cenzuri Facebooka. Že nekaj let opaža, da si ključna internetna podjetja, kot so Amazon, Google, Facebook in Apple, poskušajo razdeliti virtualni prostor in pri tem ustvarjajo zaprte skupnosti. »To spominja na osvajanje Divjega zahoda. Ko so ga mladi fantje z vzhodne obale osvojili, so postavili šerife in sodnike in začeli braniti zasebno lastnino,« pravi Verčič.
Ker v resničnem svetu postajajo vse pomembnejše bogate zalivske države, Indija in Kitajska, se tudi globalna virtualna podjetja prilagajajo njihovim zahtevam, pri tem pa se po Verčičevih besedah obnašajo skrajno oportunistično. »Ženske v virtualnem svetu oblačijo, da ne bi koga žalili, po drugi strani jih v realnem svetu na francoskih plažah slačijo. To je dokaz resnične globaliziranosti tega sveta.«
Kontrola objav, a ne cenzura
Toda iz zapleta bi se lahko izcimilo tudi nekaj dobrega. Dr. Jože Vogrinc s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da bi ta lahko mobiliziral uporabnike, da bi se vprašali, kako zagotoviti odgovorno in neodvisno javno kontrolo objav, ki ne bo delovala kot cenzura in ki bi imela družbeno moč odločanja, katere podobe se bodo pojavljale in katere zaustavljale. »A ko rečem javno, tudi mislim javno, ne državno,« dodaja.
Za zdaj tak nadzor opravljajo predvsem računalniki. V Facebooku so pred kratkim ukinili skupino novinarjev, ki je določala, katere vsebine so bile bolj zanimive in zato tudi bolj brane. Vse skupaj so prepustili algoritmu, ki naj bi deloval nepristransko – brez človeških predsodkov. Toda po mnenju Verčiča je algoritem izgovor za odločitve, sprejete v realnem svetu. Da bodo posnetki ženskih prsi prepovedani, so se v Facebooku odločili, še preden so napisali algoritem. »Spet prihajamo v čase cenzure,« meni Verčič. Kulturne boje po njegovem najuspešneje bijejo umetniki, toda vsak lahko povzdigne svoj glas. »Facebook je spremenil odločitev. Treba je biti glasen.«
