Tiskane izdaje
V dokumentih podjetja, ki so na svetovnem spletu dostopni javnosti, saj gre za delniško družbo, ki je bila pod posebnim nadzorom tudi zaradi letošnjega združevanja z drugimi podjetji v panogi, so restriktivni finančni načrti, ko gre za korporacijsko letalo, jasno zapisani vsaj že leto dni. Zato je včeraj precej presenetil uradni odgovor vlade, ki so nam ga poslali na vprašanje, ali imajo kakršnekoli dokumente ali študije, po katerih se lahko odločajo o oddajanju letala falcon 2000ex v prihodnjem letu ali o posledicah, če se bo letalo vrnilo v Ljubljano. Zapisali so: »Za zdaj nam odločitev podjetja General Maritime Corporation ni znana. Ko nam bo, se bo vlada odločala o nadaljnjih najbolj racionalnih korakih. Sicer pa pogodba z najemnikom poteče 5. februarja 2009.«
Odgovor bi lahko kazal, da v vladi slabo spremljajo dogajanje v podjetju, ki je najelo letalo, in ne berejo javnosti dostopnih dokumentov. A verjetnejša je razlaga, ki jo je slišati neuradno, da poskuša vlada z »molkom« zmanjšati javni interes za nerodno zgodbo o kupovanju in oddajanju vladnega letala, ki sicer ni tako razkošno, kot so najprej načrtovali. Prvi falcon bi z davki vred stal 42 milijonov dolarjev, cenejša različica je na koncu z davkom državo stala 33 milijonov. Z najemnino so oblasti v petih letih povrnile komaj kakšno petino vrednosti novega letala.
»Takšno letalo bi država lahko imela v lasti le, če bi bila frekvenca potovanj takšna, kot je bila med predsedovanjem Evropski uniji. A tega ne bo več,« je včeraj dejal nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant in dodal, da ima nova vlada pri letalu, ki je luksuzno in presega realne potrebe premiera in ministrov, dve možnosti: lahko ga proda ali pa odda. Obdržali bi ga le, če zanj ne bo zanimanja ne med kupci ne med najemniki. Za funkcionarje pa je po Virantovem mnenju bolj racionalno, če uporabljajo redne letalske linije, letala pa le izjemoma, ko ne gre drugače, najamejo pri prevozniku, s katerim je mogoče skleniti pogodbo, da se plača le dejansko prevožene kilometre.
O odločitvi vlade Antona Ropa, ki je falcona za 125.000 dolarjev na mesec dala v najem ameriškemu ladjarju, je pokojni nekdanji premier in predsednik države Janez Drnovšek leta 2005 povedal: »Mislim, da je bila napaka. Ko se je vlada, ko sem jo še vodil, odločila, da bo kupila celo večjega falcona, nekaj časa ni bilo nobenih ugovorov ne v javnosti ne v parlamentu. Čez pol leta pa se je začel medijski stampedo in vlada je morala ponovno premisliti. Poiskali smo cenejšo rešitev, ki je bila smiselna. Dogovorili smo se s proizvajalcem za zamenjavo z manjšim letalom in se izognili plačilu pogodbene kazni, ki bi jo morali plačati, če bi nakup odpovedali. Javnost je to rešitev še kar dobro sprejela. Stvar se je umirila. Zdelo se mi je nesmiselno, ko je vlada Toneta Ropa ponovno začela govoriti o tem vprašanju in letalo potem dala v najem tujcem. Država je s tem ostala popolnoma bosa.«
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
