Fante bolj ogroža alkohol, dekleta depresija

Raziskave kažejo, da je pri nas kar sedem odstotkov fantov in 14 odstotkov deklet, starih od 14 do 19 let, že poskušalo storiti samomor. Na leto si vzame življenje približno 20 mladoletnih, med njimi je trikrat več fantov kot deklet.

Objavljeno
17. oktober 2009 22.45
Helena Kocmur, Mateja Kotnik
Helena Kocmur, Mateja Kotnik

Slovenija je na samem svetovnem vrhu po deležu samomorov med prebivalstvom, tudi med najstniki. Na leto si pri nas življenje vzame približno 20 mladoletnikov. Večinoma so stari več kot 14 let, med njimi je trikrat več fantov kot deklet. Čeprav doslej ni bilo raziskav o samomorilnem vedenju pri mlajših, podatki kažejo, da tudi ti posegajo po lastnem življenju - leta 2004, denimo, so samomor storili štirje otroci. Prav zato, poudarja prof. dr. Marina Tomori, moramo budno spremljati tvegano vedenje, več pozornosti je treba nameniti zgodnjemu zaznavanju in preprečevanju samomorilnosti med mladimi, pri čemer bi morali imeti pomembno vlogo šolski zdravniki in socialni delavci v šolah.

 

Zgovorni so statistični podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ): leta 2004 je bilo v starostni skupini od seden do 14 let največ samomorov otrok v zadnjih desetih letih - stopnja umrljivosti je znašala 1,2 na 100.000 otrok, kar pomeni, da so si življenje vzeli štirje. Spodbudno je, da v letih 2006 in 2007 v tej starostni skupini ni bilo primera samomora, ki je sicer na drugem mestu med vzroki smrti pri starosti od sedem do 14 let, ugotavljajo na IVZ. V zadnjih osmih letih sta v Sloveniji naredila samomor povprečno po eden ali dva šolarja. Med načini tega dejanja je prevladovalo obešenje, sledi skok z višine. Starejši šolski otroci so bili v večini tudi med hospitaliziranimi šolarji zaradi poskusa samomora oziroma samopoškodb - največ zaradi zastrupitev z zdravili in alkoholom. Dekleta so se 2,5-krat pogosteje zastrupila z različnimi zdravili, manj pogosto z narkotiki in enako pogosto z alkoholom kot fantje.

 

V raziskavi Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih, ki so jo izvedli leta 1998, je kar sedem odstotkov fantov in 14 odstotkov deklet, starih od 14 do 19 let, poročalo, da so že poskušali storiti samomor. Med anketiranimi dijaki prvih letnikov srednjih šol jih je skoraj tretjina vsaj enkrat ali pogosto razmišljala o tem, da bi se poškodovali, 16 odstotkov pa jih je navedlo, da so poskusili storiti samomor enkrat ali pogosteje.

 

Splet dejavnikov za samomor

 

Podatki še kažejo, da skoraj polovica mladih v Sloveniji vsaj enkrat na mesec doživlja simptome, kot so razdražljivost, nemir, nespečnost in potrtost, glavobol, bolečine v želodcu. Skrb zbuja, da jih desetina to občuti več kot enkrat na teden, pri čemer dekleta v povprečju navajajo več simptomov kot fantje. V omenjeni raziskavi je bila klinično pomembna stopnja depresivnosti ugotovljena pri dobri petini fantov in 42 odstotkih deklet, starih od 14 do 19 let. In čeprav so ti podatki stari dobro desetletje, so še vedno aktualni, saj so trendi še vedno skoraj enaki, pojasnjuje nosilka razstave prof. dr. Martina Tomori, psihiatrinja v Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani.

 

Pokazalo se je, da so težave s samopodobo pri mladostnikih celo pomembnejši dejavnik samomorilnega vedenja kot depresija, vendar na odločitev za samomor vedno vpliva sklop več dejavnikov - brezupnost, občutek brezizhodnosti, slaba samopodoba, zelo pomembna je (ne)zmožnost obvladovanja stresa, pomanjkanje občutka, da bi lahko sam razrešil svoje težave. »Ta občutek se razvije ob dobro rešenih stresih, obremenitvah, preizkusi. Zdaj otroke premalo spodbujamo, da bi se dejavno lotevali težav, da bi jih prepoznali in jih sami reševali, ob pomoči starejših. Ob neuspehu v šoli se je treba učiti, pripraviti, veliko slabša možnost je izogibanje pouku z opravičili. Takšen otrok nima občutka, da se zmore soočiti in lotiti bodisi vsakodnevne bodisi hude obremenitve, ki jih prav tako lahko doživlja. Lastni občutek, da lahko razrešujemo svoje težave, je zelo pomemben, odvisen je od vzgoje, vztrajnosti, zmožnosti prilagajanja in vlaganja energije v stvari, ki ne prinesejo takojšnjega zadoščenja,« pojasnjuje dr. Martina Tomori.

 

Medtem ko je tudi med mladimi samomorilci več fantov, v skupini tistih, ki poskusijo narediti samomor, prevladujejo dekleta. Razlage za razliko med spoloma so različne: ženske se v nasprotju z moškimi prej odločijo klicati na pomoč, s samopoškodovalnim vedenjem poskušajo druge opozoriti, da so v stiski. Ženske tudi vedno izbirajo oblike, ki so manj ogrožujoče za življenje - denimo zaužitje tablet. »Pri fantih in moških je samomorilno vedenje zaradi konflikta, napetosti, skrajnega občutka nezmožnosti bolj impulzivno, zaradi česar izberejo resnejši, bolj ogrožujoč način samopoškodovanja. V moškem samomoru je tudi več agresivnosti, ki jo obrnejo proti sebi,« razlaga psihiatrinja.

 

Razlogi za samomor se med spoloma pomembno razlikujejo: »Številna dekleta niso zadovoljna s svojim videzom in sprejetostjo pri vrstnikih. Zanje so tudi pomembnejši čustveni problemi in odnosi v družini. Ob nezadovoljujoči predstavi o sebi izgubljajo občutek lastne vrednosti. Samomorilni fant pa je največkrat konflikten v okolju, labilnega počutja, ima nizko samopodobo, ki jo poskuša zvišati z neustreznimi načini, tudi z alkoholom. Ta ima pri fantih, ki so rizični za samomor, zelo velik pomen. Dekleta so največkrat umaknjena vase, dostikrat bolj depresivna. Fantje so lahko bolj razdiralni ali destruktivno kljubovalni, dekleta so bolj podredljiva, brez lastne pobude, z občutki prikrajšanosti, da ne dobijo tistega, kar si zaslužijo.«

 

Več v tiskani izdaji NeDela