Tiskane izdaje
Logatec – Farmacevtska družba je denar za proučevanje učinkovanja določenih zdravil nekaterim zdravnikom Zdravstvenega doma Logatec nakazovala na njihove osebne račune, kar so omogočale pogodbe, ki jih je podpisovala prejšnja direktorica Zdravstvenega doma Jasna Čuk Rupnik.
»V pogodbah med farmacevtsko družbo in zdravstvenim domom oziroma Jasno Čuk Rupnik je zapisano, da se posebej sklene pogodba o delu med zdravnikom in farmacevtsko družbo. Iz tega, kar zdaj sama podpisujem, izhaja, da gre za manjše zneske, ne morem pa vedeti, kakšni so bili prej,« je za Delo pojasnila v. d. direktorice Tanja Miklavc Maček, ki je dosegla, da farmacevtska družba zdaj ves denar za raziskave nakazuje na račun zdravstvenega doma (ZD), namenijo pa ga za izobraževanje zdravnikov, ki so vključeni vanje.
Kljub temu pa v. d. direktorice ni povsem prepričana, ali tudi to ni etično sporno, saj raziskava učinkovanja zdravil pomeni spodbujanje predpisovanja določenih zdravil, odpira pa tudi druga občutljiva vprašanja. Čeprav je v Sloveniji leta 2006 odmevala podobna afera v zvezi s preizkušanjem zdravil na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC), logaški primer kaže, da finančne povezave med zdravniki in farmacevtskimi podjetji na ravni zdravstvenih domov še niso izkoreninjene.
Obramba privilegijev
Logaški zdravstveni dom po oceni Miklavc Mačkove sicer dobro posluje. Od nastopa funkcije novembra lani je, upoštevajoč tudi zakonske varčevalne ukrepe, zmanjšala stroške materiala in dela, sredstva za izobraževanje je razdelila med zaposlene in vsem zaposlenim ukinila dan dopusta, ki so ga imeli za delo na računalnikih. Izdala je tudi navodilo, naj se brez izjem obračunavajo zdravstvene storitve tudi zaposlenim in njihovim sorodnikom, in izboljšala kadrovsko pokritost. Ukinila je dosedanjo prakso izplačevanja nadur za delo, ki je bilo resnično opravljeno v rednem delovnem času. Po njenih besedah so jo zaposleni v ZD in prejšnja direktorica zaradi ukrepov neargumentirano diskreditirali in javno obtoževali. Tanja Miklavc Maček, ki je počakala na sklepno fazo izbora direktorja (njena kandidatura ni bila uspešna), zdaj žogico vrača Čuk Rupnikovi.
Prejšnja direktorica je, kot navaja Miklavc Mačkova, na primer mimo pravil javnega naročanja k znižanju cene izdelave brošure ob 40-letnici ZD pozvala samo svojo hčer. »Napadi primarijke Čukove so se morda zgodili tudi zato, ker sem pred dopusti sprejela sklep o uvedbi notranje revizije računovodskih izkazov in porabe materialov za leto 2012, ki naj bi jo izvedla zunanja revizijska hiša,« meni Miklavc Mačkova.
Z nepravilnostmi v ZD, za katere Tanja Miklavc Mačkova pravi, da ima vse dokaze, je v začetku avgusta seznanila tudi svet zavoda. Vendar predsednik Rafael Krvina o tem na seji sveta ni odprl razprave. »Nisem hotel prilivati olja na ogenj, še zlasti ne, ker poteka postopek za izbor novega direktorja. Menim pa, da bi morale navedbe o nepravilnostih raziskati druge ustanove, ki so za to pristojne,« je pojasnil včeraj.
Župan Berto Menard pa je za Delo dejal, da so Miklavc Mačkovo »nastavili« namenoma, ker je bila »zunanja« in da bi, zdaj ko je zdravstveni dom v celo obnovljen, zaustavila veliko fluktuacijo zdravnikov. »Kaže pa, da je Miklavc Mačkova ugriznila v kislo jabolko ne le logaškega, ampak verjetno kar slovenskega zdravstva.«
Občinski svet bo o novem direktorju ZD Logatec odločil prihodnji teden.
Afera klinični center
Največja afera v Sloveniji s področja preizkušanja zdravil je izbruhnila leta 2006. Takrat je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ovadila Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zaradi suma kaznivega dejanja. Imela je indice, da zdravniki izvajajo raziskave na podlagi dogovora s farmacevtsko družbo v UKC, kjer so bili zaposleni, vendar brez vednosti UKC, torej mimo ustanove. Denar so dobivali neposredno po pogodbi s farmacevtsko družbo, pri tem pa oškodovali javna sredstva, saj niso plačevali najemnine za uporabo prostorov UKC, za potrebe farmacevtske industrije pa so delali med delovnim časom.
Problem je bil ocenjen kot tako zelo velik, da ga je na izredni seji obravnaval odbor za zdravstvo državnega zbora. Tam je Darko Žiberna kot predstavnik združenja bolnišnic povedal, da so »postmarketinške raziskave prijem farmacevtov, s katerim zvišujejo svojo prodajo. Farmacevtske družbe sponzorirajo in plačujejo zdravnike in jih s tem spodbujajo, da kupujejo njihova zdravila.«
Pozneje se je ugotovilo, da kaznivih dejanj ni bilo, dogajanje pa je vplivalo na to, da je UKC uredil področje preizkušanja zdravil leta 2010 s posebnim pravilnikom. Pravilnik UKC zdaj določa, da je podpisnik pogodbe tudi UKC. Denar, ki ga farmacevtsko podjetje nameni klinični raziskavi, je nakazan na račun UKC. Od nakazanega zneska dobi po odštetju stroškov polovico denarja klinika, na kateri raziskava poteka. Ta denar lahko porabi klinika ali klinični oddelek za svoj razvoj, izobraževanje ali opremo. Naslednjih dvajset odstotkov gre v sklad UKC, ki ga upravlja strokovna direktorica in je namenjen izobraževanju mladih zdravnikov. Iz preostalih 30 odstotkov pa so plačani posamezniki, ki so sodelovali pri projektu. Ne zadostuje več le izpolnjeni obrazec za farmacevtsko podjetje (kot je bilo prej), ampak mora biti pripravljena ekspertiza rezultatov raziskave, šele potem dobijo raziskovalci denar.
