Tiskane izdaje
Ljubljana – Na spletni strani vlade je že objavljen popravljen ustanovitveni akt Slovenske filharmonije, ki izpolnjuje zahteve stavkajočih filharmonikov: dobili bodo več predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda (od šestih dva člana), svet bo zamenjan, hkrati pa se vzpostavlja možnost sodelovanja zaposlenih v postopku imenovanja in razrešitve pomočnika direktorja za umetniško vodenje oziroma šefa dirigenta.
V obrazložitvi sprememb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija piše, da se je v zadnjem času pokazalo, da je treba delavcem omogočiti večji vpliv pri upravljanju javnega zavoda. Predlagano je, da se novi svet zavoda konstituira najpozneje v 45 dneh od uveljavitve sprememb. Prav tako se je izkazala potreba po vzpostavitvi sodelovanja zaposlenih v postopku imenovanja in razrešitve pomočnika direktorja za umetniško vodenje Orkestra oziroma Zbora. Po novem bo pred imenovanjem in razrešitvijo pomočnika direktorja za vodenje direktor moral pridobiti mnenje Orkestra oziroma Zbora (enako pred izbiro šefa dirigenta oziroma zborovodje). Če spremembe preberemo na hitro, se zdi direktor po novem talec zaposlenih, po drugi strani pa »mnenje« pravno ni zavezujoče. Do začetka prihodnjega tedna lahko ministrstva še dajo pripombe, potem pa bo točka najprej uvrščena na sejo vlade. Težav pri sprejemanju ne pričakuje nihče.
Ljubljanska Opera alterscena?
Tako kot v Filharmoniji tudi v sosednji glasbeni hiši, v ljubljanski Operi, niso zadovoljni z umetniškim vodenjem (opere, delno tudi baleta). Posebej so se sestali operni solisti, ki so v členih nastajajočega pravilnika prepoznali veliko novost: če bi morali vsi solisti peti vse vloge, od najmanjših do največjih, bi se utegnilo zgoditi, da bomo domači pokrivali le male in srednje vloge, za glavne pa bodo najemali tujce, pravijo. Prvak opere, tenorist Branko Robinšak pojasnjuje: »Na podlagi predloga pravilnika, ki pa pozneje ni bil sprejet, so hoteli insinuirati, da premalo delamo in da za nekatere ni ustreznega repertoarja. Zdaj je ta predlog umaknjen, a se lahko kdaj v prihodnosti spet pojavi.«
V Operi po Robinšakovih besedah vre že dolgo, obstajajo pomisleki o letošnjem repertoarju. Po njegovem mnenju so od sedanjega vodstva veliko pričakovali, a kmalu po Salomi v sezoni 2014/2015 je bilo mogoče ugotoviti, kam opera pluje: »Opero poskušajo spremeniti iz tradicionalne institucije v neko alterscensko združbo, v kateri solisti ne bi veliko šteli, novi predlog pravilnika je bil poskus v to smer.«
Sotošek in Rocc:
A ravnatelj ljubljanske Opere Peter Sotošek Štular je začuden. Pravi, da je bilo vodilo umetniškega vodstva vedno prioritetno zasedanje zaposlenih solistov, kar je mogoče preveriti tudi iz vseh zasedb v preteklih letih. »Seveda zasedbe pri tem občasno dopolnjujemo s tujimi solisti, še bolj pa z rednimi domačimi gosti, saj skrbimo tudi za slovenski operni podmladek. Gre torej za povsem običajen sistem, ki je uveljavljen v vseh repertoarnih opernih hišah po svetu.«
Sotošek Štular in umetniški vodja Opere Rocc menita, da so v Operi razmere odlične. Tako umetniške, še posebno pa poslovne. Zadnji dan starega leta, kar je dve leti pred rokom, so končali sanacijski program, ki ga je sprejela vlada za pokritje izgube v višini 1, 210.000 evrov, in s tem je prvič po 13 letih Opera poslovno leto končala brez kumulativne izgube. Zavod je že štiri mesece v celoti likviden ter redno poravnava vse svoje obveznosti. In še: letos so povečali število abonmajev. »Po našem prepričanju predvsem zaradi izjemnih dosežkov vseh zaposlenih v Operi, ki se zavedajo, da zaradi gledalcev vsi skupaj tudi obstajamo. Razprodane dvorane in številna mednarodna sodelovanja so po našem mnenju tudi najpomembnejše merilo za ocenjevanje dela vodstva. Naše skupno prepričanje je, da bo ljubljanska Opera po poravnavi dolgov lahko nadaljevala kar se da optimalno umetniško delo,« pravita Sotošek Štular in Rocc.
