Tiskane izdaje
Ob tem je poudaril, da bi poslušalcem, gledalcem in drugim uporabnikom, glede na zanemarljivo število domačih vsebin, ki jih pripravijo komercialni mediji, ob izpadu produkcije RTV preostale večinoma samo še mehiške nadaljevanke, šovi, torej tuje produkcije.
RTV ni le informativni program
Napačno je tudi gledanje na javni zavod kot izključno informativni medij, saj RTV ustvari ogromno drugih pomembnih vsebin, ne le informativnega programa, pa je dejal direktor televizije Janez Lombergar. Televizija bo v primeru znižanja ustvarila veliko manj vsebin, je opozoril in dodal, da so se v zadnjem času tudi pomembno zvišale cene licenc za športne prenose, nakup tujih filmov in produkcij, kar prav tako vpliva na vsebino programa.
Potrebno je delati za vse
»Samo jezik je tisto, kar nas loči od vseh ostalih narodov v tej globalizaciji, ki požira majhne narode. Zato se ne smemo pustiti prisiliti samo v vidik gledanosti in poslušanosti, ampak moramo delati za vse; mlade, invalide, manjšine, to so stvari, ki ne prinašajo denarja. In zato vas prosim, da na to pogledate z vidika, da delamo za naš narod,« pa je poudarila predstavnica Sveta delavcev RTV-ja in dodala, da je vsem jasno, katere so tiste vsebine, ki prinašajo večjo gledanost.
Da bodo v primeru znižanja prispevka na udaru RTV-vsebine, se strinja tudi državni svetnik Tone Peršak. »Poznalo se bo pri programih, ki so manj gledani in manj zanimivi za oglaševalce. To pa so prav tisti programi, zaradi katerih je javna RTV ustanovljena. Javna RTV ima vrsto nalog na področjih, na katerih ni aktiven praviloma ali vsaj ne v vidnem obsegu noben komercialni medij. Javna RTV je bila in mora biti največja kulturna ustanova v Sloveniji, vsaj kar zadeva izobraževanja, posredovanja, popularizacijo znanosti in raziskovanja,« je prepričan Peršak.
RTV je v službi javnega interesa, vendar pa se zdaj upošteva strankarski dnevnopolitični kratkovidni interes in temu moramo ustvarjalci z vseh, leve in desne opcije odločno oporekati. Žaljivo je za državljane te države, da se jim ob tem kar se dogaja v tej krizi, ponuja argument o privarčevanem enem evru. To žali državljane, pa je prepričan Vlado Žabot iz Društva slovenskih pisateljev.
Petek: RTV zdaj lahko pripravi nova izhodišča
Vlada je sprejela sklep o znižanju pravi čas, pa je prepričan Miro Petek iz direktorata za medije, ki na seji predstavlja vlado. Dodal je, da lahko zdaj RTV pripravi nova izhodišča, ki ne bodo okrnila poslanstva javnega zavoda. 137 evrov na leto je še vedno višji RTV-prispevek kot v Italiji, Franciji in Angliji, je že znan argument vlade ponovil Petek in znova izpostavil britanski BBC, ki pri tem ne sme predvajati reklam.
Petek zato ne verjame, da se bo obseg programa zaradi nižjega prispevka znižal in te napovedi imenoval za »strašenje«. »Pričakujemo, da bo RTV dal prednost programomv s področja kulture in manjšin ter da se bo izognila nakupu licenc za formulo ena in drugih športnih licenc, ki ne prinašajo dodane vrednosti,« je še dejal. Dodal pa je, da se sredstva niso prav porabljala, saj so šla tudi za programe, ki »niso ugledali luči sveta«. Pričakuje, da se bodo vrnile preveč izplačane plače in v tem vidi »kar nekaj prihranka«. Če bo poslovanje primerno, lahko RTV opravi vse naloge, ki jih mora, je dejal.
Primerjava z velikimi državami je nesmiselna
Primerjava Anglije in Italije je popolnoma nesmiselna, ker gre za število prebivalcev, je Petka popravil Jože Mencinger, medtem ko je Filli spomnil, da je licenco za formulo le dva dni pred iztekom mandata kupil njegov predhodnik in da se je kljub trudu ni dalo prekiniti.
Državni svetnik Janvit Golob je posebej omenil grožnjo odpuščanja delavcev, ki so tudi eden od »stroškov«, ki bi jih RTV v primeru upada prihodka najverjetneje morala omejiti, in dejal, da bi bilo bolje nekoliko znižati dohodke, pri odpuščanju pa biti previden in odpuščati čim manj.
Člani komisije so po poročanju MMC sklenili, da znižanje prispevka vodi k slabljenju programa RTV-ja, vladi pa priporočajo, da o tem znova razmisli.
