Tiskane izdaje
Črnomelj – Mladi filmarji so na brezplačnem filmskem taboru, katerega pobudnica je režiserka iz Metlike Maja Weiss, posneli dokumentarni, igrani in animirani film na temo migracij. Včeraj so svoje izdelke prikazali v Kulturnem domu v Črnomlju.
Mladi filmarji iz srednjih šol so svoje znanje izpopolnjevali pod mentorstvom filmskih ustvarjalcev Martina Turka, Darka Sinka in Mateja Lavrenčiča. Osnovni namen tabora, ki je štel 27 ljudi, je bilo ustvarjalno druženje mladih s slovenskimi filmskimi strokovnjaki ter pridobivanje kakovostnih teoretičnih in praktičnih filmskih izkušenj. Za mlade ustvarjalce je bil morda to prvi korak na poti v svet filma, pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.
Udeleženci brezplačnega tabora so v teoriji in praksi spoznavali tri filmske zvrsti: dokumentarni, animirani in igrani film, je povedala Marija Miketič z Zavoda za izobraževanje (ZIK) Črnomelj. Sedem mladih filmarjev Rok Špoljar, Jasmina Štefanič, Hana Barši Palmič, Max Rakušček, Petra Hlebš, Lenart De Bock in Timon Hozo se je dobro vživelo v dogajanje, kar je bilo mogoče opaziti pri snemanju igranega filma pod taktirko uveljavljenega režiserja Martina Turka in njegovega pomočnika Augusta Braatza, študenta drugega letnika režije na AGRFT. »Imamo učne ure igranega filma o tem, kako postaviti koncept in idejo nato posneti. Gre za praktično vajo, kako se lotiti izdelave filma,« je delo z mladimi opisal diplomirani filmski režiser Martin Turk.
Za vajo film ceste
Tematika filma na taboru z naslovom Zemljokrast sta bila preseljevanje in sprejemanje tujega. Ustvarili so film ceste, v katerem se glavni lik s kitaro v roki in z univerzalnim jezikom glasbe sreča z domačini, ki pa ga kljub temu medse ne sprejmejo. Zato se začne spreminjati in sprejemati druge. Za današnje dni zelo aktualna tema, ko trume migrantov iz Afrike in Azije bežijo pred revščino in nasiljem.
»Všeč mi je druženje in ustvarjanje idejne zasnove. In to je tisto, kar me pri filmu najbolj privlači,« pravi pomočnik režiserja Rok Špoljar, ki bi tudi po končanem študiju rad ostal v filmskem svetu. Barši Palmičeva je bila navdušena nad profesionalnim, a obenem igrivim načinom dela. »Lepo je, ker sem spoznala nove ljudi, ki imajo podobne ambicije,« pravi Hana Barši Palmič, ki bi po končani srednji šoli rada nadaljevala delo v filmskem svetu v tujini, saj meni, da je v Sloveniji na tem področju zelo težko uspeti. Max Rakušček je bil na taboru že drugič: »Zanimivo je biti del procesa nastajanja filma s pravimi kamerami in mentorjem, ki zna svetovati in usmerjati.«
Film s priseljenci
Poleg igranega filma so mladi umetniki snemali tudi dokumentarni film s tamkajšnjimi priseljenci. »To so ljudje, ki so se v Belo krajino naselili iz različnih držav in so bili že v svojih matičnih državah prepoznavni,« je razložila Miketičeva. Med njimi so nizozemski akademski kipar Dirk Heij, bosanski košarkar Sane Hajrić, Indonezijka Aya Kapušin pa Rusinja Julija Gašperič in britanski zakonski par Gill in Dennis Wright.
V delavnicah dokumentarnega filma o priseljencih so sodelovali tudi udeleženci izobraževanja odraslih iz Hrvaške, partnerji v mednarodnem projektu Erasmus+. Tridnevno delo z mladimi je stalo približno 8000 evrov in ga bosta sofinancirala črnomaljska občina in Slovenski filmski center javna agencija.
