Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za zdravje (MZ) bo danes prejelo še zadnje pripombe na težko pričakovan zakon o dolgotrajni oskrbi. Nabralo se jih je blizu sto in ker so zelo konstruktivne, jih bodo skušali čim bolj upoštevati, so je napovedala direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjana Buzeti.
Večina se jih sicer nanaša na domnevno prekratko javno razpravo o tako kompleksni tematiki. Izboljšan predlog bodo nato najverjetneje decembra poslali v vladno proceduro.
Nevarno, če gledamo vsak zakon kot ploščico in ne kot del mozaika
»Ali bo zakon sprejet v tem mandatu, je stvar politike,« pravijo na pristojnem ministrstvu. Še enkrat več so poudarili, da je del »dvojčka«, zato načrtujejo, da bo sprejet sočasno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju, s katerim se v veliki meri dopolnjujeta. Ne glede na to, zdravstvene storitve znotraj dolgotrajne nege ostajajo predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanja, kaj bo s financiranjem dolgotrajne oskrbe. S finančnim ministrstvom (MF) se še vedno razhajajo pri tem, kako bi po novem zbirali doplačila, vendar se bodo intenzivna usklajevanja predvidoma zaključila še ta teden.
Evropske kritike
Predlog poleg uvedbe novega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo prinaša številne preventivne storitve za ohranjanje samostojnosti starostnikov in za razbremenitev njihovih najbližjih. Oskrba na domu, tudi po opozorilih Evropske komisije, namreč najbolj šepa, zaradi česar želijo spodbuditi deinstitucionalizacijo ter starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma. Njihovi svojci bodo po novem, če bodo predlog podprli poslanci, dobili 14 dni za nadomestno oskrbo.
Nov steber socialne varnosti, kot dolgotrajno oskrbo imenujejo na ministrstvu, integrira zdravstvene in socialne storitve, prinaša večjo koordinacijo med njimi, več pozornosti usmerja k individualni obravnavi uporabnika ter naslavlja neenakosti med ruralnim in mestnim okoljem, med institucionalnim varstvom in oskrbo na domu.
Prav zadnjo - tako formalno kot neformalno - v predlogu najbolj krepijo. Danes ljudje za domsko oskrbo plačajo polovico, polovico pa pristavi občina; bogatejše občine krijejo še nekoliko več, je pojasnila Tatjana Buzeti.
Zavarovalničarji: Zakon potrebuje strokovno prevetritev
Cel čas javne razprave je prihajalo do pripomb iz strokovnih krogov. Danes so se oglasili še v največji sindikalni centrali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in v Slovenskem zavarovalnem druženju (SZZ).
Eden od ključnih ciljev zakonskega predloga je med drugim razbremenitev oziroma obvladovanje izdatkov za takšno oskrbo, tako zasebnih kot tudi javnih, saj se bodo ti v prihodnjem desetletju zaradi staranja prebivalstva še povišali. Ker so izračuni narejeni le do leta 2022, so predlogu nenaklonjeni v zavarovalnem združenju. Sprašujejo se, ali niso narejeni ali pa so preveč problematični za javno objavo ter poudarjajo, da nova dajatev ne bo prinesla niti več pravic niti boljše oskrbe.
Skrbi jih tudi nedodelana razmejitev med dolgotrajno oskrbo in zdravstveno dejavnostjo, zato bi moralo ministrstvo natančneje opredeliti, katere storitve sodijo v prvo in katere v drugo. Šepa pa tudi definicija novega, prostovoljnega zavarovanja, in kaj je njegov predmet - širši obseg storitev in pravic, novo dopolnilno zavarovanje ali kaj tretjega, razmišljajo v SZZ.
Namestitev cenejša za 100 evrov
Zelo kritični do sprememb so bili tudi v skupnosti socialnih zavodov, saj naj bi domovi za ostarele po novem postali »hiralnice«, stroški oskrbe starejših pa naj bi se izrazito povišali.
Foto: Mavric Pivk/Delo
Tatjana Buzeti (na fotografiji) je te očitke danes zanikala: »Žalostna sem, da se manipulira z določenimi podatki, kajti cilj zakona je razbremenitev«. Pojasnila je, da se bodo storitve t. i. »hotelskega dela« dolgotrajne oskrbe z današnjih 550 evrov in 1000 evrov zamejili pri 450 evrih za namestitev v standardni dvoposteljni sobi.
Sindikati: Namesto doplačila proračunski denar
V ZSSS pa menijo, da bi bilo smotrno določiti prehodno obdobje za postopno uveljavljanje zakona, torej od prehoda med že uveljavljenimi pravicami dolgotrajne oskrbe po dosedanjih predpisih do prehoda v sistem pravic po novem zavarovanju. V nov sistem naj medtem vstopajo predvsem novi upravičenci.
Prav tako opažajo, da do leta 2020, ko naj bi zakon zaživel v praksi, še ne bo mogoče vzpostaviti celotne javne mreže javnih zavodov in koncesionarjev. Za zadnje predlagajo, da bi jih izbirale občine in da bi koncesije podeljevali za krajši čas od predlaganih 40 let.
Predlagajo še, da se v zakon zapiše pravica do kombinacije formalne oskrbe na domu in neformalne oskrbe domačih, če je njegov cilj, da uporabniki čim dlje ostanejo doma. Poleg tega naj se delež zasebnega financiranja prilagodi za vsakega uporabnika, definira dostojne standarde storitev, določi varuha pravic uporabnikov teh storitev in določi potrebno zavarovalno dobo za uveljavitev pravic (zahtevanih 24 mesecev plačevanja na dan uveljavitve zakona 1. januarja 2020 ne bo imel nihče).
Namesto obveznega doplačila storitev naj razliko krije državni proračun, še dodajajo v sindikalni centrali.
