Finančna konstrukcija za drugi tir do 31. maja

Dekani – Gradnja drugega tira se je že začela.  Arheologi Centra za preventivno arheologijo pri ZVKDS so tako daleč z izkopavanji na trasi bodoče železniške proge do Kopra, da vedo, kako njihove najdbe ne bodo ovirale gradbenih del. Gradbeni podjetji Kolektor CPG in sarajevski Euroasfalt, ki sta že bili  uvedeni v delo, pa bosta konec februarja začela s konkretnimi deli ene največjih infrastrukturnih  naložb ne le v Sloveniji, temveč v širši regiji.

V 2 TDK predvidevajo, da se bodo dela najprej začela na trasi bodočega viadukta nad dolino Glinščice, ki bo očitno tudi prvi objekt, ki ga bodo začeli graditi že čez približno leto dni.  Glavni direktor 2 TDK Dušan Zorko je včeraj napovedal, da se bodo konec februarja začela pripravljalna dela, ki obsegajo 25 kilometrov (pretežno asfaltiranih) dostopnih cest do trase, njihova vrednost pa je po pogodbi 14,5 milijona evrov in morajo biti zgrajene v letu dni. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je včeraj napovedala možnost, da bi 2TDK izdal obveznice, pri nakupu katerih bi lahko sodelovale zaledne države in sveda tudi zasebni lastniki kapitala.

Arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so do zdaj na trasi drugega tira opravili izkopavanja na dveh manjših poljih, našli so nekaj ostankov celo iz prazgodovine in antike, vendar gre pretežno za agrarno uporabo prostora. Arheološka polja morajo sprostiti do konca septembra, je dejal vodja arheoloških izkopavanj dr. Tomaž Fabec. Pripravljalna dela se bodo najverjetneje začela v dolini Glinščice z gradnjo dostopne ceste do viadukta.
 

Bratušek: EIB bi morala sodelovati

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je strinjala z nekaterimi pripombami projektnega sveta za civilni nadzor, ki je včeraj zahteval revizijo investicijskega programa. »Investicijski program je živ dokument. V nadaljevanju ga bomo dopolnjevali in spreminjali. Vodstvo 2TDK se je prav zato lotilo vprašanj racionalizacij. Prva sem, ki želi, da bi bil projekt izveden za čim manj denarja. S pribitkom na cestnino bomo do konca leta 2025 zbrali predvidoma 122 milijonov evrov, s preostalim deležem od pribitka na cestnino, od luške pretovornine in uporabnine pa bomo poplačevali vloženi državni kapital, posojila in vzdrževanje proge. Menim, da bi EIB morala sodelovati v projektu, saj gre za največji projekt v regiji in menimo, da si ne more privoščiti, da ne bi bila zraven. Mi imamo odgovore na vsa vprašanja, ki jih imajo bankirji pravico postaviti. Seveda se pogovarjamo tudi z EBRD in pripravljamo načrt B, da bomo imeli do konca maja zaprto finančno konstrukcijo in evropska sredstva ne bodo ogrožena. Upamo celo, da bomo deležni še dodatnega deleža evropskih sredstev, ki bo na voljo za takšne projekte,« je dejala ministrica Bratušek.


 

Dvojni tir v Črnem Kalu

Dušan Zorko je povedal, da predstavniki EIB v preteklih dneh niso mogli verjeti, kar so videli, ko so se peljali z vlakom v Koper, namreč, da se po taki progi vsak dan lahko pelje po 90 vlakov, da se morajo izogibati nasproti vozečim kompozicijam in da delavci hkrati menjujejo stare tračnice.

Alenka Bratušek se je popoldne sestala tudi s krajani Črnega Kala in jim zagotovila, da namerava država graditi dvojni tir. To pomeni, da bo po dograditvi obeh tudi ukinjena sedanja proga, ki bo uporabljena za turistične namene. Najboljši dokaz resne namere države je prav predvidena širitev servisnih cevi, kar pomeni, da ne bodo gradili le 20 kilometrov predorov, ampak 16 kilometrov več. To tudi vpliva na to, da je cena kilometra predora med 15 in 20 milijoni evrov in ne toliko, kolikor govorijo nasprotniki proge. S širitvijo servisnih cevi bo proga na 60 odstotkih trase že imela traso za dvojni tir. Tudi zato je cena višja.


 

Zahtevajo revizijo investicijskega programa

Člani projektnega sveta za civilni nadzor so ocenili, da je investicijski program pomanjkljiv, zato pričakujejo, da bo vlada poskrbela za njegovo revizijo, predvsem zato, da bi potem lažje nadzirali potek del in njihovo financiranje. Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor Jadran Bajec je menil, da je predvidenih 50 milijonov evrov za nadzor in vodenje projekta, namenjenih družbi DRI, previsok znesek. Prav tako je zelo visok znesek 134 milijonov evrov za nepredvidena dela in kar 55 milijonov evrov za odlaganje materiala. »Peščenjak, a tudi apnenec na tem delu Krasa in kraškega roba je zelo dobro znan našim geologom in krasoslovcem, pa tudi gradbincem. To je precej lažji (bolj suh) teren od tistega v Karavankah, zato so rezerve previsoke. Nikakor ne bi smeli nekritično sprejeti logike, da bi morala biti končna cena res 1,2 milijarde evrov samo zato, ker tako piše v investicijskem programu,« je še povedal Bajec.