Tiskane izdaje
Slovenija je mnenja, da je za kredibilnost pakta stabilnosti in rasti ter skupne valute nujno dosledno spoštovati predvidene postopke, poudarjajo na ministrstvu, kjer se v veliki meri strinjajo z oceno komisije glede višine in narave primanjkljaja ter posledično uvedbo postopka presežnega primanjkljaja.
Ob tem dodajajo, da ostaja Slovenija zavezana postopni javnofinančni konsolidaciji, ki bo skladna z okrevanjem gospodarstva. Vlada je v ta namen že sprejela predlog proračuna za prihodnji dve leti, ki v letu 2011 ohranja proračunske odhodke na enaki ravni kot leta 2010.
Komisija bo predvidoma do decembra predlagala sprejetje sklepa Sveta EU o obstoju presežnega primanjkljaja v Sloveniji ter priporočil za njegovo odpravo. Ta bodo vsebovala tako časovni rok za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP kot tudi predlog ukrepov ekonomske politike.
Sprožili postopek proti Sloveniji zaradi primanjkljaja
Močno zvišanje primanjkljaja je treba razumeti v okviru izjemne globalne finančne in gospodarske krize v letih 2008-2009, poudarja komisija v dokumentih o postopku proti Sloveniji, objavljenih danes v Bruslju. Kot so sicer v Bruslju že večkrat pojasnili, bodo ti postopki zaradi krize izjemoma prožnejši.
Po napovedih Evropske komisije na podlagi podatkov iz Slovenije bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Načrtovani primanjkljaj je nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti, in ni niti blizu te meje, ugotavlja komisija.
V skladu s programom stabilnosti, ki ga je Slovenija posredovala Bruslju aprila 2009, bo primanjkljaj nad referenčno vrednostjo do konca obdobja, ki ga pokriva program, torej leta 2011, ko bo po napovedih znašal 3,4 odstotka BDP.
Prekoračitev izjemna, ne pa tudi začasna
Načrtovano prekoračitev primanjkljaja v Sloveniji je tako po podatkih komisije v okviru pakta o stabilnosti in rasti sicer mogoče opredeliti kot izjemno, ne pa tudi kot začasno. To pomeni, da merilo, ki določa še sprejemljivo mejo oziroma odstopanje od meje primanjkljaja, v primeru Slovenije ni izpolnjeno, je sklenila komisija.
Evropska komisija je ob sprožitvi postopka zaradi čezmernega primanjkljaja v primeru Slovenije spet spomnila tudi na problem vpliva staranja na vzdržnost javnih financ. To tveganje je v Sloveniji po mnenju komisije precej nad povprečjem EU in je v glavnem posledica razmeroma visokih predvidenih izdatkov za pokojnine v prihodnjih desetletjih.
Javni dolg Slovenije sicer ostaja precej pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti, vendar se viša. Po napovedih Evropske komisije bo v letošnjem letu znašal 29,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 34,9 odstotka BDP.
"Velika večina držav članic EU bo imela zaradi gospodarske krize leta 2009 proračunski primanjkljaj nad tremi odstotki BDP," je ob sprožitvi postopkov izjavil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia.
Komisar poudarja, da morajo države članice EU v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva še naprej podpirati gospodarstvo, dokler si ne bo opomoglo. "Zdaj pa je tudi pravi čas, da oblikujemo usklajene izhodne strategije, da bomo lahko, kot bo prišel čas, začeli odpravljati visoke ravni dolgov," je dodal.
Pakt za stabilnost in rast je po njegovih besedah dovolj prožen, da lahko združi kratkoročne fiskalne spodbude, srednjeročno konsolidacijo javnih financ in dolgoročno vzdržnost z upoštevanjem stroškov staranja prebivalstva.
