Finski kriminalist bo zaslišan po videolinku

Glavnega finskega kriminalista v zadevi Patria Kaja Erika Björkqvista bodo na helsinškem sodišču po videokonferenci zaslišali v pravdnem postopku, ki ga je SDS na ljubljanskem okrožnem sodišču sprožila proti časopisnemu in založniškemu podjetju Delo.

Objavljeno
14. februar 2011 20.34
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Björkqvist je bil eden poglavitnih virov novinarja Dejana Karbe, ki je 23. novembra 2009 v članku Denar od Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS pisal o tem, da se je denar iz finskega podjetja ob nakupu osemkolesnikov po podatkih finskih preiskovalcev stekel v našo največjo opozicijsko stranko. Zaslišanje bo 23. marca.

Domnevno sporne posle s Patrio je v oddaji Resnica o Patrii obdelal tudi finski novinar Magnus Berglund. Ker da je v oddaji nekdanjega premiera Janeza Janšo označil za prejemnika podkupnin, je tožilstvo proti avtorju zaradi domnevne žaljive obdolžitve vložilo zahtevo za preiskavo. Potem ko je preiskovalna sodnica tožilsko zahtevo zavrnila, je zadevo odstopila v odločanje zunajobravnavnemu senatu ljubljanskega okrožnega sodišča. Ta od zadevi še ni odločil.

Prav tako še ni odločeno, katero sodišče bo obravnavalo civilno tožbo, ki jo je predsednik SDS vložil proti Berglundu in finski televiziji YLE ter nekdanjemu vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Bojanu Potočniku in direktorju Sistemske tehnike Milanu Švajgerju. Janša je tožbo vložil leta 2008 na novomeško okrožno sodišče, a se je to maja lani izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zadeva je po pritožbah vpletenih romala na ljubljansko višje sodišče, ker pa to po mnenju Janševe pooblaščene Odvetniške pisarne Zidar-Klemenčič odloča nerazumno dolgo, so odvetniki vložili nadzorstveno pritožbo.

V odvetniški pisarni navajajo, da čakajo na odločitev višjega sodišča o krajevni pristojnosti »že več kot osem mesecev od sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu«, kaj šele, da bi se začel vsebinski del sodnega postopka. »Očitno je, da gre za nerazumno odlašanje s sojenjem, zaradi česar smo bili primorani začeti uporabljati pravna sredstva, kot jih predvideva zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.« Zdi se jim nerazumljivo, da višje sodišče odlaša z odločitvijo o povsem procesnem vprašanju v nasprotju s siceršnjo hitrostjo odločanja. »Na žalost takšno ravnanje sodišč vzbuja dvome o vprašanjih nepristranskosti in enake obravnave pred sodišči,« še sklepajo v odvetniški pisarni.