Tiskane izdaje
Ljubljana - Z urada generalne državne tožilke so sporočili, da v zvezi z domnevnim obiskom finskih preiskovalcev v predkazenski fazi postopka ne dajejo vsebinskih informacij. "Ni nam znano, od kod informacija, da naj bi bili finski preiskovalci v Sloveniji," so še zapisali v uradu.
V nedeljo zvečer so Slovenijo znova obiskali finski kriminalisti, ki se ukvarjajo z morebitnimi nepravilnostmi in sumi podkupovanja pri nakupu oklepnikov patria, poročajo mediji. Vsebina tokratnega obiska ni znana, finski kriminalisti pa naj bi se danes na vrhovnem državnem tožilstvu znova srečali s slovenskimi preiskovalnimi organi. Ni še jasno, ali se bodo finski kriminalisti srečali s člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje nakupe oklepnikov patria oziroma Cviklovo preiskovalno komisijo.
Seja parlamentarne komisije je sicer napovedana za jutri, na dnevnem redu pa bo predvidoma končno poročilo o delu in pogovor s finskimi preiskovalci. Ali bo do seje komisije sploh prišlo, pa še ni jasno, saj jo je, kot smo že poročali, podpredsednik komisije Robert Hrovat (SDS) v petek odpovedal zaradi zahteve treh članov komisije, da se zasliši tudi Milan M. Cvikl, sicer predsednik komisije. Zaslišanje Cvikla bi pomenilo njegov umik z mesta predsednika, Cvikl pa zahtevo članov zavrača in vztraja, da je sklic seje legitimen.
Prav tako še ni jasno, ali se bodo finski kriminalisti srečali s protikorupcijsko komisijo. Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, se je s Finci dogovoril za sestanek, če bo to potrebno, za srečanje pa je med prvim obiskov finskih kriminalistov zmanjkalo časa.
Cvikl: Zgodil se je nepooblaščen puč v komisiji
"Seja je sklicana. To, kar se je zgodilo, je bil nepooblaščen puč v komisiji," je povedal predsednik komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8X8 Cvikl. Podpredsednik komisije Robert Hrovat je, kot smo poročali, prejšnji teden odpovedal že sklicano nujno sejo komisije.
Cvikl je zavrnil navedbe Hrovata, da gre pri njegovem pričanju za čisti poslovniški avtomatizem. Kot je pojasnil, ne more biti niti član niti predsednik komisije, če je priča o predmetu preiskave.
Dejal je, da bi lahko pričal le o času, ko je bil tudi sam nosilec javne funkcije - torej pred komisijo, ki jo vodi poslanec SDS Zvonko Černač in preiskuje nakup vojaške opreme v letih od 1994 do 2007. Za pričanje pred komisijo je bil tudi že predlagan, a je bil predlog zavrnjen, je povedal.
Na komisiji imajo po Cviklovih besedah torej spor glede predmeta preiskave in ta spor bi se po njegovem mnenju moral reševati na seji komisije. "Zato na predlog Cvetke Zalokar Oražem jutri na komisiji predlagam razširitev dokaznega sklepa in razpravo o tem," je poudaril.
Cvikl je prepričan, da je namen te Hrovatove poteze le preprečiti, da "bi predsednik lahko zaključil svoje delo", da gre torej za oviranje dela preiskovalne komisije.
"Hrovat pozablja, da če bi jaz bil priča o predmetu preiskave, ne bi smel biti nikoli imenovan za predsednika komisije, niti za njenega člana," je povedal Cvikl. Kot je poudaril, se naknadno niso ugotovila nobena nova dejstva.
Naknadno se je po njegovih besedah ugotovilo le to, da so trije člani komisije - poleg Cvikla še Zalokar Oražmova in Rudolf Moge - izvedli nekatera dejanja, ki "so njim neljuba". To pa je po Cviklovo preiskovanje, kaj komisija dela, ne pa preiskovanje predmeta, ki je priprava in izvedba pogodbe o nakupu bojnih oklepnikov.
Poslanec je, kot je zatrdil, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija tudi že prosil za sprejem in za pogovor pri njem. Meni namreč, da je dolžan zagotoviti normalne pogoje za nadaljevanje dela preiskovalne komisije.
Sicer pa Cvikl ne vidi nobenega razloga, da do sestanka in do srečanja s finskimi preiskovalnimi organi v torek ne bi prišlo. Ti so po njegovih informacijah v Sloveniji že od nedelje zvečer in je z njimi v kontaktu.
Robert Hrovat (SDS) je sicer prejšnji teden odpovedal nujno sejo preiskovalne komisije, ki je bila sklicana za torek. Kot je pojasnil Hrovat, Milan M. Cvikl kot priča v postopku namreč več ne more opravljati funkcije predsednika komisije. Cvetka Zalokar Oražem je Hrovatovo dejanje ocenila za samovoljno.
