Tiskane izdaje
Ljubljana – Založniki so že večkrat opozorili, da bi načrtovani višji davek na dodano vrednost za tisk in periodiko težko pretvorili v višjo ceno, zato bi davek pomenil krčenje vitalnih stroškov časopisov in revij. Do takšnega predloga so zadržani tudi na resornem ministrstvu, kjer pričakujejo rešitev skozi razpravo v parlamentu. Se bo za tisk torej našel kompromis?
Predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je vlada poslala v državni zbor, predvideva – kot je znano – tudi višjo obdavčitev časopisov in revij, z znižane 8,5 odstotkov na 20 odstotkov.
Kljub številnim opozorilom o škodljivih ter za panogo celo usodnih posledicah vlada za zdaj ne popušča. Minister za finance Janez Šušteršič vztraja, čeprav so celo na resornem ministrstvu za medije zadržani do takšne rešitve.
Minister Žiga Turk je že dejal, da bi si kulturni in znanstveni tisk zaslužil ničelno stopnjo DDV, periodika s pogrošno vsebino pa takšno, kot jo imata alkohol in cigarete. Odgovora na naše vprašanje o alternativnem predlogu obdavčitve nismo dobili oziroma so nam iz ministrstva sporočili, da ostajajo na znanih stališčih ter da k njim nimajo kaj dodati.
Kakšna dopolnila bo v parlamentu vložila opozicija – morda pa celo koalicijske stranke –, ni znano.
Neuradno bi to lahko bil model, povzet po ureditvi, kot jo poznajo na Finskem. Ta za tisk predvideni dve stopnji: za prodajo časopisov prek najmanj enomesečne naročnine velja devetodstotni davek, za prodajo v kolportaži, torej v trgovinah, kioskih itd., pa velja višja, 23-odstotna stopnja DDV.
Kombinacijsko obdavčitev za tisk poznajo tudi v Estoniji, kjer, denimo, velja za tisk devetodstotni DDV, z izjemo tistega, ki v pretežni meri vsebuje zasebne oglase in erotično/pornografsko vsebino. Za slednjega velja višja, 20-odstotna stopnja.
Evropska komisija: brez sprememb davčnih stopenj
Vlada se ob predlogu novele zakona o DDV sklicuje na to, da je proučila izbor blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v drugih evropskih državah. Vendar je ta za obdavčitev časopisov in revij le v treh državah EU tako visoka: na Slovaškem, v Bolgariji in Litvi.
Včeraj je evropska komisija začela z javnim posvetovanjem o pregledu znižanih stopenj DDV in – kar je pomembno za tisk v Sloveniji – v tej fazi ne predlaga nobene odprave obstoječe znižane stopnje ali predloga za novo znižano stopnjo DDV. Javno posvetovanje je sicer del širših prizadevanj za korenito reformo sistema DDV v EU tako, da bi ta postal preprostejši, bolj učinkovit in odpornejši.
Drčar Murko: Branje spodbujati, ne ovirati
»Branje sodi med človekove temeljne potrebe in v politiki držav do obdavčitve tiska – klasičnega, in v novejšem času tudi elektronskih proizvodov – natančno odseva načelno stališče posameznih družb. Ničelna stopnja obdavčitve branja – tako je v Veliki Britaniji, na Danskem, v Belgiji, na Norveškem – je, povsem preprosto, stališče družbe do vsakodnevnega splošnega obveščanja in izobraževanja državljanov,« pa je včeraj v svojem blogu zapisala nekdanja novinarka, publicistka in članica izvršnega odbora LDS Mojca Drčar Murko.
Meni, da je branje treba spodbujati, ne ovirati, in da gre tudi razvoj v Evropi v tej smeri. »Pri nas pa povečanje obdavčitve počez, in za 135 odstotkov!« Drčar Murkova ocenjuje dvig DDV za tisk kot dejanje brezbrižnosti do »vrednot, ki jih je v zadnjih stopetdesetih letih ustvaril tisk v podporo konceptu parlamentarne demokracije«.
