Flosarji bodo pluli z novim taljanškom

Dravskim splavarjem so poplave odnesle stare flose, zato gradijo nove, letos pa uvajajo tudi srednjeveško splavarjenje.

Objavljeno
24. april 2013 21.52
Mateja Celin
Mateja Celin
Gortina – Dravski splavarji že ves mesec gradijo nove flose, saj je prejšnje v lanskih poplavah odnesla Drava. Največjega – taljanška – bodo splavili v soboto, letos pa bodo turistom ponudili tudi novo doživetje, splavarjenje po srednjeveško.

Stoletne vode novembra lani niso prizanesle niti splavarskemu pristanu v Gortini, saj so dravski splavarji ostali brez največjega turističnega splava, rešili so lahko le enega manjšega, ki pa je tudi poškodovan in neprimeren za plovbo. Pred začetkom trinajste sezone turističnega splavarjenja po Dravi so se tako morali najprej lotiti gradnje novega flosa. Les zanj je iz okoliških pohorskih gozdov, stesali so ga domači mojstri, in čeprav se gradnje niso lotili ročno, kakor so to počeli nekoč, je bila kljub temu zahtevna. Prvi flos, ki lahko sprejme 50 ljudi, že čaka na bregu in ga bodo splavili v soboto, sledila bo še gradnja drugega taljanška, poškodovanega cizeja za doživljajske spuste po Dravi pa bodo obnovili.

Taljanšek se imenuje po Italijanih. Pred splavi so material po Dravi prevažali s šajkami, ki so bile po konstrukciji bolj podobne ladjam, splavi pa so bili veliko bolj enostavni, hitro se jih je dalo sestaviti in razstaviti, in tudi les, iz katerega je bil splav narejen, so na cilju prodali in se domov vračali peš, z vprego ali pozneje z vlakom. »Naši lesni trgovci so povabili Italijane iz Padske nižine, ki so jim pokazali, kako sestaviti splav, in tako je taljanšek dobil ime,« je povedal Anton Gostenčnik iz družbe Prorelax in idejni vodja projekta Koroški splavarji na Dravi.

Srednjeveška dediščina

Poleg novih flosov letos pripravljajo še eno novost – srednjeveško splavarjenje. »To je samo ena izmed dejavnosti, ki bi jih želeli navezati na srednjeveško tematiko in tako z dodajanjem drugih vsebin turistom ponuditi zanimivo popotovanje v srednjeveško Koroško,« je dejal Gostenčnik. »Koroška je polna srednjeveških vsebin, od gradov do prvih naselbin ob Dravi. To je neizkoriščen turistični potencial, ki bi lahko regiji dal večjo prepoznavnost.«

Pri oživljanju srednjega veka sodelujejo z znanim medičarjem in svečarjem Hrabroslavom Pergerjem, zgodovinarji in etnologi. »K sodelovanju bomo povabili tudi strokovnjake iz Koroškega pokrajinskega muzeja,« napoveduje Gosteničnik, »vključili pa bomo še druge turistične ponudnike, ki bi na srednjeveško dediščino lahko oprli svojo ponudbo: grad Bukovje, srednjeveško mesto Slovenj Gradec, samostan v Radljah, mitnico na Muti.«