Forum in nerodna forma

Malo čudno je videti, kadar morajo politiki ob robu velikega mednarodnega strateškega foruma, ki odkrito in transparentno razpravlja o svetovni »krizi vodenja«, stopiti pred domačo javnost in povedati, da o najbolj konkretnem domačem problemu, ki po osemnajstih letih popolnoma zavoženega »vodenja krize« predvsem zanima ljudi, ne morejo povedati nič konkretnega. Ker da sta se Zagreb in Ljubljana tako dogovorila.

Smešno je in morda celo malo ponižujoče za ljudi, ki so te politike izvolili, da bi v njihovem imenu odpravljali probleme, zdaj pa ne smejo izvedeti niti tega, ali je Zagreb dojel, da slovenska blokada ni alfa in omega njegovih težav z EU, Ljubljana pa, da je ne bo mogoče nadaljevati v neskončnost, ker so na stari celini v igri tudi večji interesi, kakor je pomorski status Slovenije.

In vendar je treba to tiho diplomacijo - naj se sliši še tako paradoksalno - pozdraviti. Morda celo kot največji dosežek po nesrečnem dimniku, ki sta ga izpogajala pokojna Račan in Drnovšek. Obema stranema namreč daje možnost, da brez razgretih glav, političnih koristolovcev in dežurnih domoljubov še enkrat razmislita, ali se res splača v nedogled prestavljati trdnjave in pošiljati diplomatsko konjenico vse do Bruslja in še dlje ali pa se je pametneje začeti dogovarjati o remiju kot edino smiselni delitvi točke - kar je obema dopovedoval že evropski komisar Rehn. Kajti v razvlečeni partiji brez konca, ki je nevarno razdražila tudi že javnosti obeh držav, postaja čedalje jasneje, da nobena stran v njej ne more in ne sme zmagati z matom, ker bi bil to dolgoročno prehud poraz za obe.

Razumemo, da je sosedom, ki imajo za seboj veliko hujše osamosvojitvene vojne kakor Slovenija, taka šahovska logika, po kateri deluje Evropa, še nekoliko tuja. A vendar bi se obe strani z nekaj dobre volje že zdavnaj lahko dokopali do bistva, namreč, da se za delitev točke lahko dogovorita zgolj igralca med seboj. Kajti tega ne more storiti noben sodnik (kot vztraja Zagreb) in tudi nihče tretji (kot misli Ljubljana).

Če je to zdaj smisel tihe diplomacije, bi bila celo forma, za katero sta se na Bledu skrivala ministra, lahko sprejemljiva. Če ni, pa nam res ne ostane več veliko.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela