Forum je pomemben za gospodarstvo

Bled - Zunanji minister Samuel Žbogar je danes izrazil veliko zadovoljstvo nad potekom Strateškega foruma Bled, ki letos poteka že četrtič. Kot je dejal, forum v regiji vse bolj pridobiva na veljavi, to pa po njegovih besedah kaže tudi velika udeležba. Foruma se namreč udeležuje okoli 420 politikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov.

Žbogar je na novinarski konferenci na Bledu izrazil tudi zadovoljstvo, da je slovensko gospodarstvo močno podprlo forum, tako z udeležbo kot donacijami - forum se namreč po Žbogarjevih besedah financira praktično v celoti s pomočjo sponzorjev in donacij, skupno pa je letošnji proračun znašal okoli 120.000 do 130.000 evrov. To je po Žbogarjevih besedah tudi dokaz, da je forum tudi v interesu gospodarstva in da je zanj pomemben.

Minister je izrazil zadovoljstvo tudi nad obravnavanimi tematikami na forumu. Letos je bil forum posvečen gospodarski krizi in njenim posledicam za gospodarsko in geopolitično situacijo v Evropi in Evraziji, Žbogar pa je prepričan, da so udeleženci ponudili nekaj pravih odgovorov na izzive krize. Kriza je namreč lahko tudi katalizator za iskanje rešitev, je povedal minister.

Zunanji minister je napovedal tudi, da bodo na zunanjem ministrstvu na podlagi razprav in zaključkov foruma oblikovali tudi določene smernice, ki bi jih pri delu uporabljala slovenska diplomacija. Nocoj se sicer z večerjo začenja tudi posvet slovenske diplomacije, ki se bo uradno začel v torek na Brdu pri Kranju.

Slovenska diplomacija je forum dobro izkoristila tudi za različna dvostranska srečanja. Žbogar je pri tem izpostavil predvsem nedeljsko srečanje s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem ter slovaškim zunanjim ministrom Miroslavom Lajčakom. Kot poseben uspeh foruma je pri tem navedel tudi srečanje med Lajčakom in njegovim madžarskim kolegom Petrom Balazsom, s katerim sta se dogovorila za pomiritev napetosti med državama in za srečanje premierov že v kratkem.

Na ta način se je posvet slovenske diplomacije pravzaprav že začel, je povedal Žbogar in napovedal, da se bodo slovenski diplomati že danes srečali na gospodarski "delavnici", zvečer pa jih bo sam gostil na večerji. V torek bosta diplomate na Brdu pri Kranju nagovorila predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor. Posvet diplomacije pa se bo zaključil v sredo z obiskom Gospodarske zbornice Slovenije in nekaterih slovenskih podjetij.

Na posvetih bodo obravnavali predvsem tematike, povezane z Zahodnim Balkanom, gospodarsko diplomacijo in novimi globalnimi izzivi. Seznanili pa jih bodo tudi z odnosi s Hrvaško, vendar, kot je povedal Žbogar, le o splošnih smernicah, ne pa tudi o podrobnostih pogovorov, ki potekajo s hrvaško stranjo za rešitev spora glede meje med državama in odprave slovenskih zadržkov v hrvaškem pogajalskem procesu z EU.

Drugi dan Strateškega foruma

Gospodarska kriza predstavlja grožnjo varnosti in razvoju v svetu, pravi odgovor pa je v povečevanju mednarodnega sodelovanja pri iskanju skupnih odgovorov in politik ter v upiranju težnjam po protekcionizmu, so danes ugotavljali v nadaljevanju Strateškega foruma Bled.

Na panelu o gospodarski krizi kot grožnji varnosti in razvoju, ki ga je vodil izvršni sekretar Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNEECE) Jan Kubiš, so udeleženci ugotavljali, da predstavlja gospodarska kriza veliko grožnjo stabilnosti v svetu. Pri tem so citirali opozorila ameriške obveščevalne agencije Cia, da je gospodarska kriza v tem trenutku večja grožnja kot pa terorizem, ugotavljalipa so tudi, da "služba sicer ni vse, vendar pa je vse ostalo nepomembno, če človek nima službe".

Ekonomska varnost je tako za navadne ljudi precej bolj pomembna kot "klasična", vojaška varnost. Nezaposlenost, ki jo povzroča kriza, je velik problem, ki lahko ustvarja velike napetosti in nestabilnosti. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je pri tem opozoril, da bi se gospodarska kriza lahko prelila tudi v krizo na ostalih področjih, vendar je pri tem izrazil upanje, da do tega ne bo prišlo.

Velik problem pa so tudi protekcionistične težnje. Lord Grenfell, nekdanji predsednik odbora za EU v britanski lordski zbornici, je opozoril, da bi morali čimprej skleniti t.i. pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine iz Dohe. Tako bi dali državam v razvoju vsaj možnost za iskanje hitrejšega izhoda iz krize.

Grenfell je tudi zavrnil ideje, da svet potrebuje "deglobalizacijo". Po njegovem je sicer sploh vprašanje, ali je to mogoče, saj je svet preveč medsebojno povezan, da bi realno to lahko odpravili, je pa zagotovo potrebno boljše vodenje in upravljanje globalizacije na svetovni ravni.

V tej luči so se panelisti strinjali, da so potrebne reforme sedanjih finančnih institucij. Razmišljali so celo, da bi bilo morda potrebno graditi arhitekturo finančnih institucij kar na novo, saj sedanje, bretton-woodske institucije, ne ponujajo pravih odgovorov na sodobne izzive.

Opozorili so sicer, da so največje žrtve krize ravno države v razvoju, ki že tako ali tako zaostajajo v razvoju. EU bi na tej ravni morala storiti več, predvsem na območju Zahodnega Balkana, se je zavzel minister Jandroković in opozoril, da morajo imeti države v tej regiji "jasno evropsko perspektivo"; le to je zadosten motiv za to regijo, da nadaljuje po poti reform.

Direktor centra za študije EU na Kitajski fundaciji za mednarodne študije, Zhu Zushou, je pri tem opozoril, da se položaj v državah v razvoju zaradi globalne krize slabša in da bi morale države v razvoju okrepiti svojo pomoč. Sicer se bo to izrazilo tudi v manjšem svetovnem povpraševanju, kar bi krizo zgolj podaljšalo.

Po drugi strani se je v razpravi, v kateri je sodeloval še profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede Marjan Svetličič, pojavila zanimiva teza, ali je bila kriza morda "prekratka", da bi svet spremenil obstoječe vzorce delovanja finančnih trgov. Odgovor je sicer bil, da nobena kriza ni prekratka, vendar pa je res, da niso bile izkoriščene vse priložnosti, da bi izboljšali sedanji sistem, ki ima očitno težave, so še ugotavljali panelisti današnjega drugega dne strateškega foruma na Bledu.