FOTO in Ne samo pravice, tudi dolžnosti!

Ljubljana - Kot je po sestanku s predstavniki Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI) dejal  Igor Lukšič, bo v začetku julija sklicana seja komisije za zaščito romske skupnosti, kjer bodo do sredine julija pripravili odgovor na izročeno peticijo. Lukšič je dodal, da so s predstavniki RCI prišli do skupnega jezika in da se vsi zavedajo, "da so to problemi, ki niso vezani na neko nacionalnost na splošno", omenjene težave pa so rešljive. Poudaril je, da sedaj sledijo strateški ukrepi, za katere je potrebno dobiti tudi podporo vlade. "Mislim, da ta vlada mora sprejeti odgovornost in končno zagotoviti ljudem, ki živijo blizu romskih naselij, da živijo normalno življenje, kot ga živijo vsi, ob tem pa je tudi Romom potrebo zagotoviti bolj intenzivno vključevanje v družbo."

Predsednik RCI Silvo Mesojedec, je na sestanku zahteval, da se preučijo možnosti za zaposlovanje Romov. "Naše stališče je, da lahko le delo doprinese k boljšemu stanju pri Romih," je dejal. Hkrati priznava, da je tudi šola tista, ki lahko doprinese k reševanju problematike, vendar je to po njegovem dolgotrajni proces, pri čemer rešitve dolgo ne bo, če starši nimajo izobrazbe in ne vidijo vrline v šoli. Kritičen je bil tudi do legalizacij in getoizacij romskih naselij. "Absolutno smo proti legalizaciji naselij tam, kjer krajani temu nasprotujejo."

Sicer se je na mirnem shodu zbralo okoli 50 občanov Trebnjega, Črnomlja, Novega mesta, Škocjana, Šentjerneja, Semiča in Ribnice. Za relativno nizko število zbranih pa je po besedah številnih udeležencev kriva bojazen občanov, da bi se Romi maščevali.

 

Združenje Forum romskih svetnikov današnji shod obsoja

Romsko združenje je shod značilno za nedopustno pritiskanje na državo preko nevarnega zbujanja nacionalnih čustev. Javni shodi, zbujanje nacionalnih čustev in s tem majanje krhkega sožitja po njihovem mnenju ne prispevajo k ureditvi položaja Romov.

 

Položaj romske skupnosti bo mogoče samo preko sodelovanja in aktivnega pristopa vseh udeleženih tako na strani vseh resorjev države, stroke, romske skupnosti in večinske družbe nasloviti na tak način, da dolgoročno Romi ne bodo obravnavani kot problem, ampak kot to, kar dejansko so - del slovenske družbe, so prepričani v združenju.

 

Obenem menijo, da bi od premišljenega in tehtnega pristopa in temeljitega postopka odločanja znotraj ustaljenih zakonodajnih in drugih ukrepov pridobili tako Romi kot večinska skupnost in da bi se sožitje samo še okrepilo. Pri tem pa opozarjajo, da civilna iniciativa sploh ni posegla po obstoječih sredstvih sodelovanja v postopkih priprave splošnih pravnih aktov, zato je po njihovem mnenju shod nepotreben.

 

Svet romske skupnosti RS: Protest kot možnost demokratičnega izražanja

V Svetu romske skupnosti RS protest ocenjujejo kot možnost demokratičnega izražanja državljanov oz. organizirane iniciative. "Bolj moteča je tematika, o kateri in na kakšen način se protest izvaja," je v odzivu zapisal predsednik sveta Jožek Horvat Muc.

"Znano je, da je Mesojedec, pa še kdo iz omenjene iniciative, ki je izrazito usmerjena proti romski skupnosti, proti vsakršni rešitvi tematike na način, kjer naj bi sodelovala tudi romska skupnost. Predvsem pa je proti kakršnikoli obliki in načinu pozitivne usmerjenosti razvoja romske skupnosti," je poudaril.

 

Po njegovem mnenju je zelo močan prizvok političnega nagajanja, predvsem sedanji vladi, "kar je razvidno tudi iz stališč in delovanja omenjene iniciative". Ob tem je Horvat Muc zapisal, da so v svetu romske skupnosti bolj nagnjeni k pozitivnemu dialogu in sodelovanju vseh, ki so pristojni za reševanje romske tematike.