FOTO in Slovenski vojaki končno doma

Maribor - Malo pred trinajsto uro je na mariborskem letališču z nekajurno zamudo vendarle pristalo ameriško vojaško transportno letalo, ki je iz Afganistana preko vojaškega oporišča v Kirgiziji v Slovenijo pripeljajo šestdeset pripadnikov 11. kontingenta Slovenske vojske SIKON, katerih misija se je zaradi logističnih težav ob povratku podaljšala za dobra dva tedna. »Podaljšano bivanje« v Afganistanu slovenskih vojakov ni spravilo v slabo voljo, saj transportne zamude na vojnih področjih razumejo kot sestavni del svojega poklica.

Bolj kot vojake, nekateri so v Afganistanu namesto šestih preživeli tudi deset mesecev, je zamuda pri povratku razburila del politike in medijev, ki se s slovensko vojaško prisotnostjo v Afganistanu do zdaj niso veliko ukvarjali. »Jaz sploh ne bi dejal, da zamujamo. Tak je pač naš posel. Upoštevati moramo tudi okoliščine. Čakanje nas ni niti približno spravilo s tira, saj smo podaljšek misije nekako pričakovali. Osebno sem celo vesel, da smo se domov vrnili z ameriškim vojaškim letalom, ki je veliko bolj varno, kot civilno letalo, s katerim bi se lahko teoretično vrnili. Najbolj pomembno je, da smo vsi člani misije živi in zdravi,« je za Delo po pristanku v Mariboru povedal stotnik Miha Kuhar, namestnik poveljnika slovenskega kontingenta v Afganistanu, ki nam je povedal, da je za njegovimi možmi do zdaj najtežja slovenska vojaška misija v tujini. »Po uradnih podatkih je zdaj v Afganistanu štirikrat bolj nevarno, kot takrat, ko se je naš kontingent odpravljal na pot,« je dodal stotnik Kuhar, ki je v Afganistanu vodil skupino OMLT, ki je urila bataljon afganistanske vojske.

 V Afganistanu je poleg novega, 12. kontingetna Slovenske vojske, ostalo še šestnajst pripadnikov moštva, ki se je danes vrnilo domov. Tako imenovana skupina INFOBS je pod Hindukušom ostala, da bi pomagala pri organizaciji drugega kroga volitev, ki je bil odpovedan le nekaj ur zatem, ko je letalo s preostalimi slovenskimi vojaki iz Herata že poletelo proti Sloveniji.

»Slovenski vojaki v Afganistanu se zelo dobro zavedamo, da smo v vojni. Takšne so tudi naše naloge in tako se obnašamo. Res je, da gre za asimetrično vojno, a tudi to je - vojna,« nam je včeraj po dolgem letu iz zahodnega Afganistana preko ameriškega vojaškega oporišča v Kirgiziji na mariborskem letališču povedal stotnik Miha Kuhar, namestnik poveljnika kontingenta Slovenske vojske SIKON 11, katerega večina pripadnikov se je včeraj s slabima dvema tednoma zamude vrnila domov. V Afganistanu je namreč ostalo še šestnajst vojakov 11. kontingenta, ki se bodo v Slovenijo vrnili predvidoma v roku dveh tednov, v Srednji Aziji pa so ostali zaradi odpovedanega drugega kroga predsedniških volitev.

Po Kuharjevih besedah je za oseminpetdesetimi možmi in dvemi dekleti, ki so se včeraj vrnili domov, najtežja slovenska vojaška misija v tujini doslej. V letošnjem letu so se razmere na zahodu države, kjer so nastanjeni slovenski vojaki, bistveno poslabšala, varnih kotičkov pa kratko malo ni več, kar so na svoji koži izkusili tudi slovenski vojaki, ki so se na začetku seoptembra odpravili na humanitarno akcijo, na kateri so v gorski vasici - 250 kilometrov oddaljeni iz Herata - otrokom razdeljavali igrače, ki so jih doma zbrale njihove žene in dekleta. V vasici so pred (prvim)obiskom Isafovega konvoja, v katerem so potovali pripadniki SV, potekali spopadi med konkurenčnimi milicami, obisk, v katerem so sodelovali tudi pripadniki afganistanske vojske, pa je bil namenjen tudi izvidovanju. Zadnji dan humanitarne akcije, ki je zaradi tehničnih težava, trajala dva dneva več, je po besedah stotnika Kuharja med afganistanskimi vojaki zavladala panika, govorili so, da pričakujejo talibski napad, del pripadnikov afganistanskih varnostnih sil je zato zapustil konvoj in se odpravil (po isti poti) nazaj proti Heratu. Njihovo zadnje vozilo je na bližnjem mostu zapeljalo na obcestno mino, ki so jo uporniki sprožili iz neposredne bližine. Ubitih je bilo vseh pet afganistanskih vojakov, ki so se peljali v vozilu. »Bojim se, da je bila ta mina namenjena našemu konvoju,« pravi stotnik Kuhar, ki se ne more načuditi čudenju ob zamudi.

Zamuda pri povratku - takisto se je dogajalo tudi s predzadnjim kontingentom - je v Sloveniji dvignila mnogo preveč prahu. A slovenska prisotnost v Afganistanu je, čeprav iz povsem napačnih razlogov, vendarle vzbudila veliko javne pozornosti, saj so se mediji in politiki, ki se z Afganistanom do zdaj skoraj niso ukvarjali, v zadnjih dveh tednih, ko so vojaki čakali na prevoz domov, namesto z vsebinskimi (Zakaj smo v Afganistanu in kaj tam sploh počnemo? Je čas, da razmislimo o umiku svojih vojakov?), ukvarjali s tehničnimi vprašanji (Ali potrebujemo svoje transportno letalo in zakaj proti Heratu ni poletelo letalo Adrie Airways?). Zdaj, ko se je napihnjena »zamudniška« zgodba razpletla, je čas za razmislek o bistvenih vprašanjih. Čas se namreč izteka.

Iz sredine tiskane izdaje Dela