Ključ Sveta Evrope v rokah Slovenije

Madrid - Slovenija je na slovesnosti v Madridu včeraj tudi uradno prevzela polletno predsedovanje Svetu Evrope, ki prav v teh dneh praznuje 60 let delovanja. Simbolični ključ Sveta Evrope je slovenskemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju izročil dosedanji predsedujoči, španski kolega Miguel Angel Moratinos.

Samuel Žbogar je v nagovoru ob prevzemu predsedovanja dejal, da bo Slovenija v prihodnjega pol leta posebno pozornost namenjala širjenju demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v Jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Belorusiji. V tem okviru se bo Slovenija še posebej zavzemala za okrepitev medkulturnega dialoga in sobivanja različnih kultur. V okviru tako imenovanega ljubljanskega procesa bo pripravila tudi konferenco o zaščiti kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi.

Že konec maja bo v Ljubljani mednarodna konferenca o Romih in njihovem izobraževanju za prihodnost, junija pa bo Slovenija pripravila tudi mednarodno konferenco o položaju manjšin v Sloveniji in o Slovencih, ki živijo v tujini. Minister Žbogar bo kot predsedujoči na začetku junija obiskal Minsk in tam odprl prvi informacijski urad Sveta Evrope v Belorusiji.

Včerajšnjega zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope, ki združuje 47 držav, se je udeležilo skoraj 25 zunanjih ministrov in ministrov za evropske zadeve. Ministre, ki niso mogli v Madrid, so zastopali njihovi namestniki. Odbor ministrov je ob 60. obletnici Sveta Evrope sprejel posebno madridsko deklaracijo, s katero so države članice potrdile svojo privrženost temeljnemu poslanstvu organizacije, zlasti boju za človekove pravice, ki so univerzalne in nedeljive, in načelom, sprejetim na vrhu Sveta Evrope pred štirimi leti v Varšavi.

Toda zaradi ruskega nasprotovanja so iz deklaracije izpadli stavki, ki so omenjali padec totalitarnih režimov pred 20 leti ter lansko vojno med Rusijo in Gruzijo.

Odbor ministrov je odločil, da bo parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PACE) junija letos novega generalnega sekretarja Sveta Evrope izbirala le med dvema kandidatoma. To sta nekdanji poljski premier Włodzimierz Cimoszewicz in nekdanji norveški premier Thorbjørn Jagland. Ministri torej niso upoštevali priporočila PACE, ki je aprila od ministrov zahtevala, naj na seznam kandidatov uvrstijo še Belgijca Luca van den Brandeja in Madžara Matyasa Eörsija, ki so ju sprva črtali s seznama.

Ker mnenje PACE ni bilo upoštevano, se utegne zgoditi, da bodo poslanci junija zavrnili predlog odbora ministrov. V tem primeru bo proceduro za izbiro novega generalnega sekretarja treba začeti znova.

Španija si je med svojim predsedovanjem zelo prizadevala za rešitev zagat z Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ker Rusija kot edina članica Sveta Evrope še ni ratificirala protokola 14 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, so reforme sodišča zastale. Problem bo zdaj menda rešil tako imenovani protokol 14 bis, ki ga je odbor ministrov sprejel soglasno.